| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Primerjalna analiza humorističnih učinkov v slovenskem in madžarskem prevodu romana Slaughterhouse-five avtorja Kurta Vonneguta
Avtorji:ID Kalman, Goran (Avtor)
ID Kaloh Vid, Natalia (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Rudaš, Jutka (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Kalman_Goran_2018.pdf (1,18 MB)
MD5: 96A0E487883510168818A29A71A86629
PID: 20.500.12556/dkum/f43f32c4-0c57-481f-a76d-14631ec6b1a1
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V svojem romanu Klavnica pet, ki ga je napisal leta 1968, želi Kurt Vonnegut predstaviti strah in trepet vojne. Romanu želi z uporabo humorja in znanstvenofantastičnih elementov dodati manj resno plat zgodbe ter s tem ublažiti temačnost vojne. Humor v romanu je ciničen, satiričen in ironičen, zato humorni učinki pogosto niso v ospredju in za prevajalce pomenijo poseben izziv. Tudi sama definicija humorja ni najbolj preprosta naloga, zato se bomo v nalogi spopadli tudi z definicijo termina in težavami pri prevajanju humorja. V magistrski nalogi bomo iz slovenskega prevoda, ki ga je leta 1980 prevedel Branko Gradišnik in iz madžarskega prevoda Nemesa Lászlója, najprej izdanega leta 1969, izpisali odlomke z humornimi vložki ter jih primerjali z izvirnikom in klasificirali po vrstah spontanega humorja D. Longa in A. Graesserja. Humorne učinke v prevodih bomo primerjali z izvirnikom, ter ugotovili, ali sta prevajalca učinke uspešno ohranila in prevedla. Poleg prevajanja humornih učinkov je pomembno tudi prevajanje pomena, zato bomo analizirali tudi prevajalske premike, s pomočjo katerih ugotovimo, ali sta prevajalca v prevodih ohranila tudi pomen. Rezultati analize so pokazali, da sta prevajalca humorne odseke odlično prepoznala in jih v prevodih ohranila. Glede na pričakovanja pri prevajanju večinoma uporabljata adaptacijo in ekvivalenco, ki sta najbolj pogosta premika pri prevajanju literarnih besedil.
Ključne besede:humor, satira, črni humor, ironija, zbadanje, humorni učinek, prevajalski premik
Kraj izida:Maribor
Založnik:[G. Kalman]
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/DKUM-71801 Novo okno
UDK:81'255.4:821.111(73)-312.9=163.6=511.141(043.2)
COBISS.SI-ID:24057352 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:DZJZIEJY
Datum objave v DKUM:04.10.2018
Število ogledov:1399
Število prenosov:182
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:30.08.2018

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Comparative analysis of humorous effects in the slovanian and hungrian translation of Kurt Vonnegut`s Slaughterhouse-five
Opis:The novel Slaughterhouse-five, written by Kurt Vonnegut in 1968, describes war and all its dark horrors. The novel contains numerous humorous passages and elements of science fiction which are used to soften the overall impression of the darkest aspects of war. The humor is cynical, satirical, ironical and in most cases not easy to recognize, as it is often “hidden between the lines”. Identifying these humorous parts is therefore not an easy task and translating them is even harder. Defining humour is not a simple task either. In this master’s thesis we first defined the term “humour” and discussed challenges translators usually encounter when translating humor. Afterwards we identified humorous passages in the novel, compared them to the Slovene (translated by Branko Gradišnik in 1980) and Hungarian translations (translated by Nemes László in 1969) and analysed them according to D. Long’s and A. Graesser’s categorization of spontaneous humour. The translators also need to transfer literal meaning accurately, therewfore we analysed translation strategies as suggested by Vinay and Darbelnet in Comparative Stylistics of French and English: A Methodology for Translation. The results showed that both translators successfully rendered most of the humorous passages and succeeded in transferring the same humorous effects. As we assumed and intended to verify strategies of adaptations and equivalence prevailed.
Ključne besede:humour, satire, black humour, irony, teasing, humorous effect, method of translation


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici