| Naslov: | Finančne panike 17. in 19. stoletja - primerjalna analiza Velike Britanije, Nemčije, Francije in Nizozemske : magistrsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Kovačič, Andrej (Avtor) ID Eman, Katja (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | MAG_Kovacic_Andrej_2018.pdf (935,34 KB) MD5: DEFC693BDDBDF23F1910D6869F420B0B PID: 20.500.12556/dkum/399e7c58-01a1-49bc-ab88-63c1d4b8ad07
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | FVV - Fakulteta za varnostne vede
|
|---|
| Opis: | Finančne panike in krize so se pojavljale že skozi zgodovino, vendar pa so se v 17. stoletju z vedno večjimi vplivi centralne banke te samo stopnjevale. Že tekom 18. in 19. stoletja so finančni mehurčki postajali vedno večji in kompleksnejši, saj so vlade s posegi v trg povzročile večja izkrivljanja, ki so vodila do neželenih posledic. Prav tako se je s pojavom prve finančne krize v Sveto rimskem cesarstvu začela doba finančnih mehurčkov, ki so sčasoma postajali vedno bolj intenzivni. Šele v 18. stoletju so se kot posledica čim večjih vplivov centralnih bank na gospodarstvo panike začele pojavljati ciklično in so s tem povzročile nasprotne iniciative pri ljudeh, te pa so vplivale na nastanek mehurčkov, ki so nato s pokom povzročili strašne posledice na gospodarstvu. Čeprav centralne banke niso bile edine, ki so prispevale k finančnim zlomom, so pa igrale kar pomembno vlogo. V 19. stoletju se je k polnjenju mehurčkov pridružila še vlada. Predvsem z različno zakonodajo, ki je imela neželene učinke in je pripomogla k resnosti finančnih težav analiziranih držav. Menimo pa, da bi lahko preprečili resnost in intenzivnost panik ter recesij tako, da bi omejili oziroma ukinili centralno banko, ki te mehurčke ustvarja. Že skozi zgodovino so centralne banke s svojo politiko enostavnega denarja (easy money) povzročile gospodarske ekspanzije, ki so nato privedle do buma in na koncu do finančnega zloma. Prav tako pa menimo, da se iz preteklih panik nismo nič naučili, saj ponavljamo iste napake. To je bilo najbolj opazno pri zadnji paniki leta 2008. Da bi zmanjšali intenzivnost panik, predlagamo, da se centralne banke in vlade več ne vmešavajo v gospodarstvo in v primeru recesij ne uporabljajo stimulacijskih programov, ampak pustijo gospodarstvo, da samo okreva. Zato tudi po zadnji recesiji pravega okrevanja ni bilo, ker sta tako banka kot vlada preprečili stečaj bank s slabim finančnim stanjem, kar je slabo vplivalo na okrevanje, ki ga še danes ni. |
|---|
| Ključne besede: | magistrska dela, finančna panika, recesija, finančna kriza, borzni zlom, centralna banka |
|---|
| Kraj izida: | Ljubljana |
|---|
| Kraj izvedbe: | Ljubljana |
|---|
| Založnik: | [A. Kovačič] |
|---|
| Leto izida: | 2018 |
|---|
| Leto izvedbe: | 2018 |
|---|
| Št. strani: | VI, 58 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-72787  |
|---|
| UDK: | 338.124.4(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 3651306  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:EH8HOWKT |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 19.03.2020 |
|---|
| Število ogledov: | 1129 |
|---|
| Število prenosov: | 93 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | FVV
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |