| Title: | Finančne panike 17. in 19. stoletja - primerjalna analiza Velike Britanije, Nemčije, Francije in Nizozemske : magistrsko delo |
|---|
| Authors: | ID Kovačič, Andrej (Author) ID Eman, Katja (Mentor) More about this mentor...  |
| Files: | MAG_Kovacic_Andrej_2018.pdf (935,34 KB) MD5: DEFC693BDDBDF23F1910D6869F420B0B PID: 20.500.12556/dkum/399e7c58-01a1-49bc-ab88-63c1d4b8ad07
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Master's thesis/paper |
|---|
| Typology: | 2.09 - Master's Thesis |
|---|
| Organization: | FVV - Faculty of Criminal Justice and Security
|
|---|
| Abstract: | Finančne panike in krize so se pojavljale že skozi zgodovino, vendar pa so se v 17. stoletju z vedno večjimi vplivi centralne banke te samo stopnjevale. Že tekom 18. in 19. stoletja so finančni mehurčki postajali vedno večji in kompleksnejši, saj so vlade s posegi v trg povzročile večja izkrivljanja, ki so vodila do neželenih posledic. Prav tako se je s pojavom prve finančne krize v Sveto rimskem cesarstvu začela doba finančnih mehurčkov, ki so sčasoma postajali vedno bolj intenzivni. Šele v 18. stoletju so se kot posledica čim večjih vplivov centralnih bank na gospodarstvo panike začele pojavljati ciklično in so s tem povzročile nasprotne iniciative pri ljudeh, te pa so vplivale na nastanek mehurčkov, ki so nato s pokom povzročili strašne posledice na gospodarstvu. Čeprav centralne banke niso bile edine, ki so prispevale k finančnim zlomom, so pa igrale kar pomembno vlogo. V 19. stoletju se je k polnjenju mehurčkov pridružila še vlada. Predvsem z različno zakonodajo, ki je imela neželene učinke in je pripomogla k resnosti finančnih težav analiziranih držav. Menimo pa, da bi lahko preprečili resnost in intenzivnost panik ter recesij tako, da bi omejili oziroma ukinili centralno banko, ki te mehurčke ustvarja. Že skozi zgodovino so centralne banke s svojo politiko enostavnega denarja (easy money) povzročile gospodarske ekspanzije, ki so nato privedle do buma in na koncu do finančnega zloma. Prav tako pa menimo, da se iz preteklih panik nismo nič naučili, saj ponavljamo iste napake. To je bilo najbolj opazno pri zadnji paniki leta 2008. Da bi zmanjšali intenzivnost panik, predlagamo, da se centralne banke in vlade več ne vmešavajo v gospodarstvo in v primeru recesij ne uporabljajo stimulacijskih programov, ampak pustijo gospodarstvo, da samo okreva. Zato tudi po zadnji recesiji pravega okrevanja ni bilo, ker sta tako banka kot vlada preprečili stečaj bank s slabim finančnim stanjem, kar je slabo vplivalo na okrevanje, ki ga še danes ni. |
|---|
| Keywords: | magistrska dela, finančna panika, recesija, finančna kriza, borzni zlom, centralna banka |
|---|
| Place of publishing: | Ljubljana |
|---|
| Place of performance: | Ljubljana |
|---|
| Publisher: | [A. Kovačič] |
|---|
| Year of publishing: | 2018 |
|---|
| Year of performance: | 2018 |
|---|
| Number of pages: | VI, 58 str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-72787  |
|---|
| UDC: | 338.124.4(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 3651306  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:EH8HOWKT |
|---|
| Publication date in DKUM: | 19.03.2020 |
|---|
| Views: | 1126 |
|---|
| Downloads: | 93 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
| Categories: | FVV
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |