| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Show document Help

Title:Razpolagalno upravičenje pri poslovanju z nepremičninami : magistrsko delo
Authors:ID Gorjup, Sanja (Author)
ID Vrenčur, Renato (Mentor) More about this mentor... New window
Files:.pdf MAG_Gorjup_Sanja_2019.pdf (1,30 MB)
MD5: 2D06465C6DBCA82604375778113AC553
PID: 20.500.12556/dkum/820c70cc-6d03-4fe6-95b3-443ac501c397
 
Language:Slovenian
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:PF - Faculty of Law
Abstract:Pri poslovanju z nepremičninami je načelo zaupanja v zemljiško knjigo poglavitnega pomena. Iz tega načela izhaja, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Načelo zaupanja pri poslovanju z nepremičninami varuje dobroverno osebo, zato je vpis pravice v zemljiško knjigo pomemben. V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice na nepremičninah in pravna dejstva tako glede nepremičnin, kot glede imetnikov pravic na nepremičninah, ki so pomembna za pravni promet z nepremičnino. Stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo je tudi lastninska pravica. Po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, je lastninska pravica najobsežnejša stvarna pravica in lahko na primeru te pravice najprimerneje razložimo upravičenja in tako tudi med njimi razpolagalno upravičenje. V magistrski nalogi bo pojasnjena razlika med samo pravico in upravičenjem. Vsebino pravice determinirajo upravičenja. Vsaka pravica je sestavljena iz enega ali več upravičenj. Vsebina upravičenj, ki jih vključuje pravica, nam povedo na kakšen način lahko uveljavimo pravico, proti komu jo lahko uveljavimo ter ali lahko s pravico razpolagamo in na kakšen način. Zato je členitev pravice na upravičenja ne zgolj teoretičnega pomena, temveč je izredno pomembna za pravilno razumevanje vsebine pravice, ter s tem povezano uporabo pravnih pravil o uveljavljanju pravice in razpolaganju z njo. Posamezna pravica lahko vključuje tri vrste upravičenj: temeljno (materialnopravno) upravičenje, pravovarstveni zahtevek in razpolagalno upravičenje.Vsaka pravica mora vključevati najmanj eno temeljno (materialnopravno) upravičenje ter pravovarstveni zahtevek. Večina pravic vključuje tudi tretjo vrsto upravičenja, to je razpolagalno upravičenje. Razpolagalno upravičenje predstavlja del pravice, ki imetniku zagotavlja pravno možnost prenesti, obremeniti, preoblikovati ter odpovedati se pravici. Z izrazom razpolagalno upravičenje označujemo pravno dejanje (pravni posel) njenega imetnika, ki povzroči prenos, spremembo ali prenehanje te pravice. Razpolagalno upravičenje je torej pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način. Ko obravnavamo razpolagalno upravičenje, se sprašujemo, ali pravica vključuje upravičenje imetnika razpolagati z njo in v kakšnem obsegu. Razpolagalno upravičenje je kot izrecna sestavina pravice opredeljena samo v prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), pod pojmom lastninska pravica. To seveda ne pomeni, da druge pravice ne vsebujejo razpolagalnega upravičenja. Vse stvarne pravice tudi ne vsebujejo popolnega razpolagalnega upravičenja. V teoriji in sodni praksi se velikokrat nepravilno poimenuje razpolagalno upravičenje kot razpolagalna sposobnost. Prav tako se nam postavlja vprašanje, ali je razpolagano upravičenje predpostavka za začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla. V pravnem prometu je trenutek vpisa izredno pomemben, saj velja pravna maksima prior tempore potior iure, ki pomeni hitrejši po času, močnejši po pravici. Pri tem je potrebno izpostaviti pričakovano pravico, katera je vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko pravnoposlovni pridobitelj čeprav formalno gledano še ni lastnik, uživa določeno lastninsko varstvo, še preden vloži predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Postavlja se vprašanje, ali pričakovana lastninska pravica pridobitelja omeji razpolagalno upravičenje odsvojitelja. Lastninska pravica ni več absolutna pravica ali vseobsegajoča in oblastvena pravica, saj jo omejujejo različna pravna področja tako, da je njen tradicionalni koncept zelo okrnjen. Pri omejitvah lastninske pravice splošno razlikujemo med omejitvami v javnem interesu in omejitvami, ki varujejo zasebne interese. Te omejitve pa odpirajo nekatera pomembna pravna vprašanja, ki so predmet magistrskega dela.
Keywords:poslovanje z nepremičninami, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, trenutek vpisa, lastninska pravica, prenos lastninske pravice, materialnopravna upravičenja, razpolagalno upravičenje, razpolagalni pravni posel, pričakovana pravica, omejitve lastninske pravice.
Place of publishing:[S. l.
Place of performance:[S. l.
Publisher:S. Gorjup]
Year of publishing:2019
Number of pages:X, 68 f.
PID:20.500.12556/DKUM-73318 New window
UDC:351-711(043.3)
COBISS.SI-ID:5730347 New window
NUK URN:URN:SI:UM:DK:AA68APK0
Publication date in DKUM:24.04.2019
Views:5242
Downloads:430
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
Categories:PF
:
Copy citation
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:Bookmark and Share



Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Licences

License:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/
Description:The most restrictive Creative Commons license. This only allows people to download and share the work for no commercial gain and for no other purposes.
Licensing start date:25.03.2019

Secondary language

Language:English
Title:Right of disposal in real estate activities
Abstract:In real estate activities, the principle of trust in the land register is paramount. Following this principle, whoever acts in good faith in legal transactions and relies on the information concerning the rights entered in the land register, shall not suffer damaging consequences. The principle of trust in real estate activities, therefore, protects a bone fide person. The entry of a right in the land register is, thus, essential. Immovable properties, immovable property rights, and legal facts are all entered in the land register, namely with respect to the properties themselves as well as to the holders of rights on immovable properties, which are important for legal transactions involving immovable property. A right in rem entered in the land register is the ownership right. On the basis of the entitlements included in the ownership right, this is the most extensive right in rem, therefore, it provides the most suitable example for explaining entitlements and among these the entitlement to disposal or right of disposal. The following master’s thesis explains the difference between a right itself and an entitlement. The subject matter of a right is determined by entitlements. Each right consists of one or more entitlements. The entitlements covered by a right prescribe in what manner the right can be exercised, against whom it can be enforced and whether and how we can dispose of the right. Therefore, separating a right into entitlements is not only of theoretical importance, but it is also extremely significant for the correct understanding of the right’s subject matter and therewith connected application of legal rules on the enforcement and disposal of the right. An individual right (generally) includes three types of entitlements: the fundamental (substantive) entitlement, a claim for legal protection, and the entitlement to disposal. Each right must include at least one fundamental (substantive) entitlement and a claim for legal protection. The majority of rights also consist of a third type of entitlement, the right of disposal. The right of disposal is part of the right and provides the holder with the legal option to transfer, encumber, transform and waive the right. The term right of disposal denotes a legal action (legal transaction) of its holder, which effects the transfer, transformation or termination of this right. The right of disposal is, therefore, the legal option of a right holder to dispose of this right in a certain manner. When discussing the right of disposal, we wish to determine whether a right includes the holder’s entitlement to dispose of it and to what extent. The right of disposal as an explicit component of a right is determined exclusively in Paragraph 1, Article 37 of the Law of Property Code (hereinafter SPZ) under the term ownership right. Naturally, this does not mean that other rights do not include the right of disposal. Furthermore, all rights in rem do not contain the full right of disposal. In theory and case-law, the right of disposal is usually incorrectly referred to as the capacity of disposal. Moreover, a question arises whether the right of disposal is the prerequisite for a legal transaction of disposal to enter into force. In legal transactions, the moment of entry is crucial due to the legal maxim prior tempore potior iure, meaning he who is first in time is preferred in right. In this respect, we must mention the prospective right, which represents some sort of interim ownership status on the immovable property, whereby the acquirer in the legal transaction, although formally not yet the owner, is ensured some ownership protection even before submitting a proposal for entering the acquisition of the ownership right in the land register. The ownership right is no longer an absolute or all-encompassing and sovereign right since it is limited by different legal areas. These limitations give rise to some important legal questions that are dealt with in the master’s thesis.
Keywords:real estate activities, principle of trust in the land register, moment of entry, ownership right, transfer of ownership right, freely transferable rights, substantive entitlements, right of disposal, legal transaction of disposal, prospective right, limitation of ownership right.


Comments

Leave comment

You must log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica