| Abstract: | Vedno več je starejše populacije in posledično tudi več povpraševanja po negovalnem osebju le-teh. Ena izmed posledic staranja je poleg različnih bolezni tudi otežena komunikacija starostnika. To je populacija, ki potrebuje največ pozornosti v zadnjem obdobju življenja. Obolelim starostnikom omogoča kvalitetno preživljanje časa zdravstveno osebje, to so negovalci, medicinske sestre, zdravniki, psihologi in drugi socialni delavci.
V naši diplomski nalogi smo se osredotočali na starostnike iz Avstrije in Nemčije, ki so v domovih za starejše, v bolnišnicah ali na domu ter na zdravstveno osebje. Pri zdravstvenem osebju smo se fokusirali na tujce, ki jim nemški jezik ni materni jezik. Pretežno so bili anketiranci iz Slovenije, ki delajo v domovih za starejše in v bolnišnicah v Avstriji ali Nemčiji, med drugim tudi negovalci iz Hrvaške, ki delajo v Avstriji in nudijo nego na domu.
Sprva je bil namen osredotočiti se samo na starostnike, ki imajo probleme pri ubesedovanju zaradi starosti in bolezni, ki jih starost prinese, vendar je s tem posledično nastala tudi nova ideja, kako se sporazumevajo zaposleni z njimi, ker je vedno več tujcev, ki se seli v nemško govoreče države zaradi boljših finančnih razmer in potrebe po vedno večjem številu zdravstvenega osebja, predvsem v domovih za starejše in drugih socialnih centrih za starostnike.
Osvojitev jezika, v našem primeru nemškega, je vir do dobre komunikacije s starostniki in med zaposlenimi. Osredotočili smo se na rabo jezika, probleme pri ubesedovanju in kako se osebje ter starostniki sporazumevajo med sabo.
Za začetek smo opisali pojem gerontologije, v nadaljevanju smo prikazali bolezni, ki se pojavljajo v starosti in smo jih povezali s komunikacijo, ki je poleg jezika osrednja tema naše diplomske naloge. Izpostavili smo dve bolezni, to sta demenca in Alzheimerjeva bolezen, ki je posledica demence. Nato smo se osredotočili na jezik, kjer smo opisali osrednje pojme, kot so dialekt, ki je v našem primeru zelo pomemben za komunikacijo, idiolekt, sociolekt itd. Pri komunikaciji smo podali tudi primer sporazumevanja, komunikacijski model Friedmana Schulza in ga opisali. Izpostavili smo tudi afazijo, to je stanje ne govora, kar pomeni, da oseba, ki govori, išče prave besede, bere, piše, uporablja gibe … ni več v stanju povedati, kar si želi, se pravi govora več ne more uporabljati, zaradi posledic, kot so poškodba možganov. V naslednjem poglavju smo opisali sporazumevanje v zdravstveni negi, kjer smo opisali naloge medicinskih sester ter drugega zdravstvenega osebja. Nato smo opisali, kako teče komunikacija med osebjem in bolniki. Ker je za zdravje in boljše počutje ter udobje bolnika pomembna tudi vitalnost, smo se odločili raziskati, kako ohraniti zdravje v starosti, kakšno vlogo ima zdravstveno osebje, med drugim smo vključili in opisali prostovoljstvo, ki ima velik vpliv na človeka.
Zadali smo si tri hipoteze, to so, da je starostnikova komunikacija zmanjšana zaradi staranja
in je še bolj otežena zaradi dodatnih bolezni, ki pridejo s staranjem. Predpostavljamo tudi, da starostniki izbirajo lažje besede za sporazumevanje med osebjem in svojci. Predpostavljamo, da starostniki preživijo veliko oz. večino časa v bolniških posteljah in nimajo veliko stika z zunanjim svetom oz. ostalimi ljudmi in zato ne potrebujejo veliko moči za komunikacijo, kar je negativna lastnost za njih, ker posledično začnejo pozabljati jezik, ki so se ga naučili v otroštvu. Pri prvi hipotezi je bilo več kot polovica anketirancev mnenja, da je otežena komunikacija posledica obojega, se pravi staranja in bolezni.
Tudi pri naslednji hipotezi smo pravilno sklepali, da bolniki uporabljajo lažje besede pri sporazumevanju. Pri tretji hipotezi smo ugotovili, da bolniki res preživijo večina časa v svojih posteljah, kar je posledica različnih bolezni, zaradi katerih sta mobilnost in govor otežena, zato moramo to hipotezo zavreči, ker ne začnejo pozabljati jezik, ker niso družabni, ampak zaradi posledic bolezni. |
|---|
