| Opis: | V Avstriji in Nemčiji so slovenski poklicni vozniki že dolgo prisotni. Zaradi tega so le -ti slovenski dnevno v stiku z nemškim jezikom oziroma z nemškim narečjem. Nemški jezik ni homogen jezik, saj ima veliko Jezikovnih variacij. Za naslednjo empirično raziskavo sta nemški knjižni jezik ter narečje bistvenega pomena. Nemški knjižni jezik se v vsakdanu ne uporablja prav pogosto, saj ga hitro izpodrine narečje, ki je veliko bolj priljubljeno v pogovornem jeziku. Glavni cilj dotičnega dela je ugotoviti, kako se sporazumevajo poklicni vozniki v tuji državi, konkretno v Avstriji in Nemčiji. Zanima nas, ali se skozi čas, ki ga vozniki prebijejo v tujini, zares naučijo tujega – nemškega jezika. Ob tem se postavlja naslednje vprašanje; ali je ta naučen tuji jezik knjižni ali narečje knjižnega jezika. Skušali bomo odgovoriti na vprašanje, ali besedno komunikacijo med dvema tujcema vzporedno dopolnjuje tudi neverbalna komunikacija. Ugotoviti želimo, s katerimi konkretnimi težavami se v tuje govorečih državah spopadajo poklicni vozniki pri sporazumevanju. Raziskovalne hipoteze so tri: (1) V stiku z ljudmi iz bližnje Avstrije in Nemčije pri sporazumevanju prevladuje narečje in ne knjižni jezik. (2) Pri večini poklicnih voznikov, ki so dnevno v stiku z nemško govorečimi ljudmi, še vedno prijaha do težav pri sporazumevanju zaradi narečja. (3) Vozniki, ki so dnevno v stiku z nemško govorečimi ljudmi, se prej naučijo narečja kot pa knjižnega jezika. Navedene raziskovalne hipoteze bodo skozi natančno analiziranje podatke, ki bodo pridobljeni s pomočjo intervjujev voznikov, potrjene oziroma ovržene. Raziskovalni vzorec izhaja iz konkretne populacije, kar pomeni, da bodo izbrani intervjuvanci točno določeni ter sistematično izbrani. Podatki empiričnega dela bodo tako prešli skozi kvantitativno obdelavo podatkov, ki bo prinesla ustrezno statistiko podatkov in nam pojasnila zastavljena raziskovalna vprašanja. |
|---|
