Sprejetost oseb z duševno manjrazvitostjo v socialno okolje

Mohorko, Kaja

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Sprejetost oseb z duševno manjrazvitostjo v socialno okolje
Avtorji:	ID Mohorko, Kaja (Avtor) ID Čuček Trifkovič, Klavdija (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	VS_Mohorko_Kaja_2020.pdf (579,60 KB) MD5: 194ECA35FD4231CB0F6FD9B0564D7DB1 PID: 20.500.12556/dkum/3895c4bb-ad09-4dfa-88e7-86cd15051e31
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo/naloga
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:	Izhodišča: V zaključnem delu je predstavljena sprejetost oseb z duševno manjrazvitostjo v socialno okolje s strani splošne populacije. Pri duševni manjrazvitosti gre za primanjkljaj intelektualnih sposobnosti, ki ga ni mogoče pozdraviti. Lahko pa duševno manjrazvitim s sprejemanjem in vključevanjem v socialno okolje omogočimo lepše, bolj polno in kakovostno življenje. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Raziskavo, ki temelji na kvantitativnem pristopu, smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 100 ljudi, starejših od 20 let. Ugotavljali smo, v kolikšni meri so osebe z duševno manjrazvitostjo sprejete v vsakodnevno socialno okolje. Rezultati: Analiza raziskave je pokazala, da ljudje gledajo na duševno manjrazvite kot na enakovredne posameznike in se jih ob srečanju ne bojijo. Anketirani so mnenja, da je v Sloveniji še vedno premalo poskrbljeno za duševno manjrazvite in da bi se na tem področju dalo še marsikaj spremeniti. Razprava in sklep: Osebe z duševno manjrazvitostjo predstavljajo majhen delež populacije, zato so postavljene bolj v ozadje kot ostale osebe z duševnimi motnjami. Kljub temu se okolica odziva na osebe z duševno manjrazvitostjo vedno bolj odprto. Vedno več ljudi nanje gleda kot na enakovredne posameznike, ki imajo pravico do samostojnega odločanja. Še vedno pa se o tej bolezni premalo informira, zato je treba ljudi še bolj ozaveščati, da izgubijo neprijeten občutek pred drugačnostjo in jo sprejmejo.
Ključne besede:	mentalna retardacija, integracija, skupnost, zdravstvena nega
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[K. Mohorko]
Leto izida:	2020
PID:	20.500.12556/DKUM-76966
UDK:	616.899:316.647.8(043.2)
COBISS.SI-ID:	30139651
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:LCN4UJCH
Datum objave v DKUM:	07.10.2020
Število ogledov:	918
Število prenosov:	106
Metapodatki:
Področja:	FZV
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	04.08.2020

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Acceptance of person with mental retardation to the social environment
Opis:	Introduction: The final part presents the acceptance of people with mental retardation in the social environment by the general population. Mental retardation is a lack of intellectual ability that cannot be cured. However, by accepting and integrating into the social environment, we can enable people with mental retardation to live a more beautiful, fuller and better life. Methods: In the theoretical part we used a descriptive method of work. The research which is based on a quantitative approach, was conducted with help of using a questionnaire. The study involved 100 people over the age of 20. The empirical part presents the results of the research. We determined the what extent to which people with mental retardation are accepted into the everyday social environment. Results: The analysis of the research showed that people look at the mentally retarded as equal individuals and are not frightened by them when they meet them. The respondents have opinion that there is still insufficient care for the mentally retarded in Slovenia and much could be changed in this area. Discussion and conclusion: People with mental retardation represent a small proportion of the population. Therefore, they are placed more in the background than other people with mental disorders. Nevertheless, the environment is getting increasingly more acceptable to people with mental retardation. More and more people see them as equal individuals with the right to make their own decisions. However, there is still a lack of awareness about this disease, so people need to be made even more aware of it in order to lose the unpleasant feeling of being different and accept it.
Ključne besede:	mental retardation, acceptance, community, health care

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj