Pokojninske reforme v Sloveniji

Gnidovec, Petra

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Pokojninske reforme v Sloveniji
Avtorji:	ID Gnidovec, Petra (Avtor) ID Taškar Beloglavec, Sabina (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	VS_Gnidovec_Petra_2020.pdf (462,88 KB) MD5: E4FD98BDADB097FC93EDD2948596CB68 PID: 20.500.12556/dkum/06b47b75-186f-4334-8edf-88647e272b2d
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Delo diplomskega projekta/projektno delo
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:	V Sloveniji sistem pokojninskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se z leti spreminja in dopolnjuje. Staranje prebivalstva, upad rodnosti, prezgodnje upokojevanje, slabšanje razmerja med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva. Vse to vpliva na nevzdržnost pokojninske blagajne in nas sili k nenehnim spremembam. Demografske napovedi so za v prihodnje vse slabše, zato bodo potrebni zaostreni ukrepi na tem področju. Trenutna demografska in makroekonomska slika Slovenije nam pove, da je sistem v primerjavi z drugimi državami nujno potreben reforme. Tako država z različnimi ukrepi pokojninskega sistema skuša ohraniti vzdržen sistem, ki bo upokojencem zagotovil dostojno življenje po končani aktivni dobi. Le dolgoročno vzdržen sistem lahko zagotavlja ustrezno višino pokojnin upokojencem. Javni pokojninski sistem je nastal v času, ko je bilo veliko več zaposlenih kot pa upokojencev, danes pa se zaradi napredka medicine to razmerje hitro obrača. To povzroča vse večji pritisk na pokojninsko blagajno, saj le iz te ne moremo pokrivati tekočih izplačil za pokojnine s prispevki zaposlenih. Z raziskavo v empiričnem delu smo ugotovili, da bo nova predlagana pokojninska reforma zakona ZPIZ-2 sicer povišala pokojnine novih upokojencev, vendar pa ta ne bo zaustavila trenda naraščanja odhodkov za pokojnine, kar je posledica nizke stopnje rodnosti in dolge življenjske dobe. Čeprav se razmerje med zavarovanci in upokojenci počasi izboljšuje, upokojitvena starost za oba spola pa postopno dviguje, se po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti napoveduje, da naj bi imel zakon negativne finančne posledice šele po letu 2030. O dolgoročnih učinkih ZPIZ-2 sicer ne moremo govoriti, vendar pa bomo morali pri naslednji pokojninski reformi biti bolj restriktivni.
Ključne besede:	pokojninski sistem, ZPIZ-2, reforma, pokojnina, starost, modernizacija pokojninskega sistema
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	[P. Gnidovec]
Leto izida:	2020
PID:	20.500.12556/DKUM-77450
UDK:	336.5
COBISS.SI-ID:	33753091
NUK URN:	URN:SI:UM:DK:NRQVKXEW
Datum objave v DKUM:	22.10.2020
Število ogledov:	2000
Število prenosov:	383
Metapodatki:
Področja:	EPF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	31.08.2020

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Pension reforms in Slovenia
Opis:	In Slovenia, the pension insurance system is regulated by the Pension and Disability Insurance Act, which has been amended and supplemented over the years. The issues such as population aging, declining birth rates, early retirement, and declining active to inactive population ratio affect the sustainability of the pension fund and force us constantly to introduce changes. Demographic projections are worsening therefore; stricter measures will have to be taken. The current demographic and macroeconomic picture of Slovenia indicates that compared to the pension systems in other countries the current Slovene system urgently requires a reform. Thus, by introducing different measures the state is trying to maintain a sustainable pension system that will ensure a decent life for retirees at the end of their working life. Only a long-term sustainable system can provide decent pensions to pensioners. The public pension system was introduced at a time when employees outnumbered the retirees, but today, on account of the medical progress, this ratio is shifting rapidly. The pressure on the pension fund increases, since the contributions paid by active workers alone cannot adequately cover the pensions. Empirical research revealed that the proposed new pension reform of the Act, ZPIZ-2, shall increase the pension level of new retirees on one hand, but it will not stop the trend of growing pension expenditures due to low birth rates and long life expectancy on the other. Although the ratio between insured persons and pensioners is slowly improving and the retirement age for both genders is gradually being raised, the Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities predicts that the Act will not show its negative financial consequences until after 2030. We cannot yet comment on long-term effects of ZPIZ-2 today, but the fact is that the next pension reform, given the trend, will have to be even more restrictive.
Ključne besede:	pension system, ZPIZ-2, reform, pension, old age, modernization of the pension system

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj