| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Primerjalna analiza institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih v Sloveniji in Nemčiji
Avtorji:ID Colja, Lina (Avtor)
ID Korez Vide, Romana (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Colja_Lina_2020.pdf (774,70 KB)
MD5: 3824CEE4F4EBB3312CBFB31383A0B7EC
PID: 20.500.12556/dkum/2a4d0758-5c91-4503-8fb4-e691dedbf1f0
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Delo diplomskega projekta/projektno delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Mladi ljudje so najbolj ogrožena skupina, ko trg dela zajame kriza ali se zgodi množično odpuščanje. Večina mladih po koncu šolanja preide na razna delovna mesta. Ta prehod jim olajšajo raznolike spodbude in ukrepi države.Ključni cilj diplomskega projekta je bil analizirati, katera izmed dveh opazovanih držav (Slovenija ali Nemčija) ima učinkovitejše institucionalne spodbude za višjo zaposljivost mladih in kakšne so te spodbude. Opravljena analiza dejavnikov nezaposlenosti mladih nam pove, kam spadata Slovenija in Nemčija na trgu dela. Omejili smo se na štiri dejavnike nezaposlenosti mladih, in sicer na demografske spremembe, gospodarska gibanja, izobrazbo in izobraževalne sisteme ter politike na trgu dela. Čeprav je Nemčija več kot štiridesetkrat večja po številu prebivalcev, ima Slovenija primerljivo število institucionalnih spodbud za višjo zaposljivost mladih, saj sta obe članici EU in sledita evropski zakonodaji, ukrepom in predpisom, ki so enaki za vse države članice. Kljub temu je mogoče reči, da je Nemčija v politiki zaposlovanja mladih uspešnejša kot Slovenija, saj ima nižjo stopnjo brezposelnosti. Dodaten problem, ki se je pojavil pri zaposlovanju leta 2020, je še pandemija COVID-19, ki ima prav tako svoje posledice.
Ključne besede:trg dela, mladi, nezaposlenost, zaposljivost, institucionalne spodbude, Slovenija, Nemčija
Kraj izida:Maribor
Založnik:[L. Colja]
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/DKUM-77662 Novo okno
UDK:331.5(497.4:430)
COBISS.SI-ID:83543555 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:RAZO3KFW
Datum objave v DKUM:04.11.2021
Število ogledov:1298
Število prenosov:222
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:08.09.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:A Comparative Analysis of Institutional Incentives for Higher Youth Employability in Slovenia and Germany
Opis:Young people are the most vulnerable group when it comes to a crisis in the labour market or mass layoffs. All young people go to work after school process. Different varieties of incentives and measures of the country make this transition easier. The key goal of the bachelor's degree project was to analyze which of the two observed countries (Slovenia or Germany) has more efficient institutional incentives for higher youth employability and which are those incentives. The conducted analysis, made of factors for youth unemployment, presents, where Slovenia and Germany belong to in the labour market. We limited our research to four factors of youth unemployment and those were demographic changes in the country, economic movements, education and educational systems and labour market policies. Even though Germany's population is forty times bigger than Slovenia's population, Slovenia has a comparable number of institutional incentives for higher youth employability. That is because both countries are members of the EU and they follow European legislation, measures and regulations, that are the same for every member of teh EU. Nevertheless, it is possible to say, that in terms of youth employment policies, Germany is more efficient than Slovenia, since it has a lower youth unemployment rate. An additional problem, that appears at employment in 2020, is COVID-19 pandemic with its consequences.
Ključne besede:labour market, youth, unemployment, employment, institutional incentives, Slovenia, Germany


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici