| Abstract: | Današnjo postmoderno družbo zaznamujejo procesi globalizacije, kar pomeni, da svet postaja vse bolj povezan in da so migracije postale del našega vsakdana. Ljudje iz različnih kultur se tako vsakodnevno srečujejo in vzpostavljajo medsebojne stike, kar je ključnega pomena pri oblikovanju medkulturnih problemov.
V ospredju diplomske naloge z naslovom Medkulturni problemi na osnovi besedil iz medijev so torej problemi, ki nastanejo ob stiku dveh različnih kultur. Na začetku je bilo treba definirati pojem medkulturnosti, da je bilo v nadaljevanju lažje iskati in preučevati tovrstne probleme. Medkulturnost razumemo kot srečevanje dveh ali več različnih kultur, pri čem je pomembno, da se kulture med sabo sprejemajo. Ker ima medkulturnost več različnih opisov, smo se odločili, da dodamo še opis iz spletnega slovarja Duden.
Diplomska naloga obravnava tudi pojem problemskega pouka. Pri tem ne gre le za razumevanje dejstev, temveč v veliki meri tudi za proizvajanje novih rezultatov na osnovi že obstoječih. Vsestransko znanje, pridobljeno na osnovi problemskega pouka, pomaga otrokom oz. mladostnikom pri sorodnih nalogah. Takšno učenje je še posebej razširjeno pri pouku matematike. Če z učenci vadimo seštevanje do 10, bodo pri učenju seštevanja do 100 še uspešnejši. Reševanje problemov poteka v štirih stopnjah: razumeti problem, načrtovati rešitev, izpeljati načrt in preveriti rešitev. Problemski pouk je prisoten pri številnih predmetih, pri pouku tujih jezikov pa malo manj. Kljub temu obstajajo študije, ki utemeljujejo to vrsto učenja, saj so jezik in misli tesno povezani. Osredotočenost na jezik ima pozitiven vpliv predvsem na obdelavo pomena vsebine, ki se z uporabo tujega jezika še dodatno povečuje. Čeprav je takega načina učenja pri tujih jezikih zelo malo, vseeno prinaša številne pozitivne lastnosti. Zaradi problemsko orientiranega učenja je pouk osredotočen na učenca, pri čem so poudarjene številne strategije, kot so izvajanje aktivnosti, uporaba konkretnega materiala, diskutiranje, argumentiranje in aktivno poslušanje. Skupno lahko rečemo, da je problemsko orientiran pouk dobra metoda za uspešno nadgradnjo pouka, saj od učencev zahteva večjo raven samostojnosti in ustvarjalnosti.
Obravnavali smo enega najkompleksnejših pojmov nemškega jezika, to je kultura. Pojem kulture je eden najtežje dojemljivih in opisljivih, ker ne gre za nekaj konkretnega, temveč za procese, ki se odvijajo. Kultura nastane skozi komunikacijo in dejanja, zaradi česar se ves čas spreminja. Na kratko smo predstavili še odnos med nemščino in slovenščino ter povezanost slovenskega in avstrijskega prostora, ki ju povezuje zelo dolga skupna zgodovina. Jezikovni stiki med nemščino in slovenščino so zelo pogosti, tudi na avstrijskem Koroškem, kjer živi slovenska manjšina in je vpliv jezikov zelo velik. Predvsem nemški jezik ima zelo velik vpliv na slovenskega, kar je posledica večjega ugleda. Poleg manjšin zasledimo vedno več dnevnih migrantov, ki vsakodnevno potujejo v Avstrijo in prav tako živijo večjezični vsakdan oz. so v stiku z jezikom. Kot sosednji državi Avstrijo in Slovenijo povezuje dolga skupna zgodovina. Državi sta tesno povezani tako na kulturnem kot tudi gospodarskem in političnem področju.
V drugem delu naloge smo se osredotočili predvsem na medkulturne probleme, ki temeljijo na besedilih iz medijev. Ker je takih tem oz. besedil zelo malo, smo morali biti ustvarjalni. Tako smo iz številnih medkulturnih tem sami izoblikovali probleme in poskušali na osnovi teorije poiskati rešitev. V prvi hipotezi smo predvidevali, da v učbenikih ne bomo našli nobenih medkulturnih problemov, se bodo pa posamezno pojavile medkulturne teme, ki ne bodo problemsko orientirane. To hipotezo smo delno potrdili, saj je bila najdena samo ena problemsko orientirana tema in hkrati več medkulturnih tem, ki niso bile problemsko naravnane. V drugi hipotezi smo predvidevali, da pri oblikovanju problemskih tem oz. problemov medkulturne narave nimamo na voljo prakse oz. tradicije, |
|---|
