| Abstract: | Na Zemlji obstaja med 6000 in 7000 jezikov in povsem normalno je, da so si nekateri jeziki bolj podobni, drugi manj. Vsak jezik ima svoje značilnosti in tako se jeziki med seboj razlikujejo po izgovorjavi, intonaciji, pisavi, besedišču kot tudi dojemanju realnosti pri ljudeh, ki ga govorijo. Samoumevno je, da ima vsak jezik svoje besedišče, toda to ne zadeva zgolj obča imena, ampak tudi lastna imena. Obča imena imajo leksikalni pomen in pri prevajanju iz enega jezika v drugi jezik iščemo besedo z enakim ali podobnim pomenom. Lastna imena nimajo leksikalnega pomena, toda tako kot imajo jezikovne skupnosti svoja poimenovanja za obča imena, tako imajo lahko tudi svoja lastna imena za neko danost, ki leži v drugi jezikovni skupnosti. Tako je npr. uradno ime slovenskega glavnega mesta "Ljubljana", toda v nemško govorečem okolju imajo zanj svojo ustreznico, tj. "Laibach". Tematske ceste z mednarodnim potekom se promovirajo kot celota, čeprav povezujejo dve ali več držav, kjer so različni uradni jeziki. Od leta 2019 avstrijska Cesta gradov pelje skozi Slovenijo, od letos tudi na Hrvaško, in tudi tu bo v prihodnje skupna promocija ključnega pomena za privabljanje turistov. Toda ker so v vsaki od teh držav drugi uradni jeziki, se postavlja vprašanje, kako bodo imenovane geografske danosti, če lahko skoraj v vsakem jeziku najdemo ustreznice za poimenovano danost. V Nemčiji obstaja po tematiki podobna tematska cesta, ki prav tako povezuje gradove. Ta je v zgodovini imela mednarodni potek, in sicer je potekala preko Nemčije do Prage na Češkem. Za to tematsko cesto obstaja kar nekaj reklamnega materiala, tudi nekaj turističnih vodičev, ki predstavlja tematsko cesto. Predvsem v turističnih vodičih, ki so v prvi vrsti namenjeni turistom, da se na licu mesta lahko orientirajo, ni nepomembno, kako so geografske danosti navedene. V teoretičnem delu magistrskega dela so tako definirani termini geografska imena, endonim, eksonim in podrobneje je prikazana ena od klasifikacij geografskih imen, ki predstavlja podstat empirične analize. V empiričnem delu je najprej analizirana struktura treh izbranih vodičev, nato pa sledi analiza izpisanih primerov, ki so razvrščeni v skupine glede na klasifikacijo lingvistov Nübling, Fahlbusch in Heuser (2015). V nobenem od teh treh analiziranih turističnih vodičev geografska imena niso navedena zgolj z endonimom ali z nemškim eksonimon in v vseh treh turističnih vodičih je mogoče najti češka geografska imena, pri katerih manjkajo določena diakritična znamenja. |
|---|
