| Abstract: | Diplomska naloga z naslovom Podoba nemškega jezika v življenju dijakov/inj na srednji poklicni šoli v vzhodni Sloveniji ima v ospredju prikaz, kakšno podobo ima nemščina kot tuji jezik na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli v Mariboru v programu Zdravstvene nege.
Na začetku diplomske naloge je prikazana podoba nemškega jezika po svetu, podrobneje v Evropi. Čeprav je nemščina eden izmed tako imenovanih svetovnih jezikov, se po svetu poraja ogromno različnih mnenj, pozitivnih in negativnih, glede pomembnosti tega jezika. Nemški jezik ima po svetu okoli 118 milijonov govorcev, zato se običajno na lestvicah o svetovnih jezikih znajde na desetem ali enajstem mestu. Znanje nemščine je v Evropi pomembnejše kot na kateri koli drugi celini, saj obstajajo jeziki, kateri so na drugih celinah pomembnejši in koristnejši kot znanje nemščine. Drugi evropski jeziki, kot so angleščina, španščina, portugalščina ali francoščina, imajo največ govorcev ravno zunaj Evrope, nemščina pa ima največje število govorcev prav v Evropi in le nekaj zunaj nje. Kot omenjeno igra nemščina veliko vlogo v Evropi, zlasti v Osrednji in Vzhodni Evropi, kjer je nemščina eden izmed šolskih jezikov. V glavnem se nemščina poučuje kot tuji jezik v šolah ali na različnih tečajih. Zanimanje za nemščino se občuti v večji meri v državah, ki geografsko gledano ležijo blizu Nemčije, kot so Danska, Češka, Francija in Nizozemska.
Čeprav je nemščina kot tuji jezik prisotna tako v zgodovini kot tudi dandanes, so nekateri dejavniki vplivali negativno na njen vtis, razvoj in njeno podobo. Nemščina je v družbi pogosto prikazana kot grd, težaven in zapleten jezik z ogromno pravili. Dejavnika, katera sta nedvomno pripomogla k negativni podobi nemškega jezika, sta druga svetovna vojna in holokavst. Ta negativen vtis se še dandanes občuti. Šele odkar je Nemčija začela igrati pomembno gospodarsko in politično vlogo, se je prav tako povečalo zanimanje za znanje tega tujega jezika in njegove kulture. V diplomski nalogi bodo opisani različni pojmi, kot so materni oziroma prvi jezik, drugi jezik in pa tuji jezik.
Čeprav je vedno pomembneje imeti znanja na področju tujih jezikov, med drugimi tudi na poklicni in službeni ravni, bo preučeno, kakšne možnosti se porajajo tistim, kateri bi želeli v prihodnosti svoj poklic izvajati v nemško govoreči deželi. Prav tako je pomembno določiti, kakšne jezikovne sposobnosti so potrebne, za opravljanje dela na področju zdravstva.
Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšno mnenje imajo dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor glede nemškega jezika. Najpomembnejše vprašanje je, ali imajo dijaki/nje pozitivno ali negativno mnenje o nemškem jeziku. Podatki so bili zbrani s pomočjo elektronskega anketnega vprašalnika, ki je zajemal splošna vprašanja, s katerimi se je dalo ugotoviti, kakšen pogled in kakšno mnenje imajo anketiranci o nemškem jeziku. Anketo je izpolnilo 283 dijakov/inj omenjene srednje poklicne šole.
Hipoteza raziskave je, da imajo anketiranci v večini pozitivno mnenje o nemškem jeziku zaradi geografske lege šole, ki leži v vzhodni Sloveniji, natančneje na Štajerskem, saj je avstrijska meja oddaljena le nekaj minut vožnje iz Maribora. Sosednja Avstrija je lahko dobra odskočna deska za kasnejše poklicno življenje anketiranih. |
|---|
