| Abstract: | Živimo v 21. stoletju, pa vendar še zmeraj obstaja nekaj tematik ali tako imenovanih tabujev, o katerih se preprosto ne govori oziroma le redko govori. Eden takih tabujev je samomor. Vsak od nas pozna vsaj eno osebo, ki je predčasno zaključila svoje življenje tako, da je storila samomor. Te oblike smrti je dandanes vedno več. Prisotna je v vsaki državi, v vsakem kraju in v veliko družinah, pa vendar je le redko tema pogovora. Švicarski avtor Lukas Bärfuss se je po tem, ko je njegov brat umrl zaradi namernega predoziranja s heroinom, sam soočil z nepripravljenostjo do pogovora o samomoru in s tišino, ki nastane ob spopadanju z izgubo bližnjega na tak način oziroma ob omembi samomora. Avtor poudarja, da se mu zdi, kot da je samomor neka zaključena tema, o kateri se nihče noče pogovarjati in ki se nikomur ne zdi vredna diskusije. V tem magistrskem delu je samomor predstavljen iz različnih zornih kotov, različnih znanosti in ved, kot so: medicina, sociologija, filozofija, religija in psihologija. Poseben poudarek je na psihologiji in raziskavi priznanega psihologa Erwina Ringla, ki je raziskal 745 rešenih samomorilcev. Ringel je prvi opisal tako imenovani presuicidalni sindrom, ki je še dandanes eden izmed najpomembnejših merilcev za določanje stopnje ogroženosti s samomorom oziroma služi kot pokazatelj o možnem kasnejšem samomorilnem vedenju. Centralno delo magistrskega dela je roman Koala švicarskega avtorja Lukasa Bärfussa, zato je bila v ta namen raziskana tudi švicarska statistika glede samomorov. V Švici samomor vsakoletno stori okrog 1000 ljudi, po ocenah pa naj bi letno bilo med 15.000 in 25.000 poskusov samomora. V tem magistrskem delu smo poleg analize romana Koala naredili tudi primerjavo le-tega z nekaterimi drugimi nemškimi izbranimi deli na temo samomora. Ta dela so: Die Leiden des jungen Werthers, Der Sandmann, Romeo und Julia auf dem Dorfe, Frühlingserwachen, Freund Hein, Unterm Rad, Fräulein Else, Die Panne in Wunschloses Unglück. Samomorilnost je prisotna že nešteto let in bo tudi v nadaljnjem. S pomočjo literarnih del, kot je Koala, se ta tabu poskuša normalizirati oziroma ljudem približati in pokazati, da gre za eno izmed oblik smrti, za katero se vsak posameznik lahko odloči sam. Seveda je tovrstno smrt težje sprejeti, pa vendar ni manjvredna od naravne smrti. Posameznikov se je treba spominjati enako kot vseh ostalih in se o njihovi smrti pogovarjati. Še bolj pomembno pa je, da pazimo drug na drugega ter ob pojavu omenjenih simptomov ljudem pomagamo in poskusimo preprečiti najhuje. |
|---|
