| Abstract: | Magistrsko delo se osredotoča na uporabo pravljic kot besedilne vrste, in sicer pri pouku nemščine, tujem jeziku na slovenskih osnovnih šolah. Namen dela je pridobiti vpogled v načine razvoja in utrjevanja pisnih zmožnosti učencev, za katere se pogosto meni, da so zanemarjene v primerjavi z drugimi jezikovnimi zmožnostmi.
Pouk tujega jezika je na osnovnih šolah zasnovan tako, da je učencem posredovano širše razumevanje besedil, s katerimi se lahko srečujejo v vsakdanjem življenju skozi uporabo ciljnega jezika. Različne discipline zato vrednotijo izbiro in uporabo besedilnih vrst za namene poučevanja, kar je že v 70. letih prejšnjega stoletja sprožilo razpravo o uporabi tako imenovanih avtentičnih besedil. Avtentična besedila, torej besedila, ki niso bila izrecno ustvarjena za namene poučevanja jezika, naj bi motivirala učence k spoznavanju ciljnega jezika ter njegove izvirne kulture. Predvsem naj bi bila verodostojna predstavitev tujega jezika v šolskih okoliščinah. Kljub uporabnosti takšnih besedil pa učitelji pogosto poučujejo le na podlagi učbenikov, pri čemer je težava ta, da učbeniki običajno vsebujejo le didaktična besedila, ki so napisana izrecno za določeno zbirko učbenikov in njihove namene. Kompetence oziroma zmožnosti, ki se pri tem utrjujejo in usvajajo, so bralno, pisno, slušno in govorno razumevanje in sporočanje in so natančno določene v učnem načrtu (Učni načrt programa osnovna šola Nemščina 2016 za razrede od 4 do 9), skupaj z minimalnim pričakovanim standardom znanja ob koncu vsakega šolskega leta. Učitelji te cilje zadovoljujejo s tem, da učencem zastavijo vaje in naloge, s katerimi vadijo in utrjujejo svoje znanje.
Tako kot pri splošni obravnavi umetnostnih besedil se tudi pravljice ocenjuje glede na to, kaj lahko prispevajo k pouku tujih jezikov. Ker je vsebina pravljic večini učencem že znana, so lažje dostopne. Predhodno poznavanje vsebine pomaga razumeti besedilo in učencem omogoči, da se osredotočijo na spoznavanje novih izrazov, frazemov, stavčnih oblik in podobno. Pomanjkljivost te besedilne zvrsti je, da so, predvsem ljudske pravljice, ocenjene kot težko razumljive, ker vsebujejo zastarelo besedišče in časovno obliko Präteritum. Možna je seveda uporaba pravljičnih besedil, ki so že prirejena za učno uro, vendar na račun avtentičnosti.
Za namene magistrskega dela se je sestavil in objavil anketni vprašalnik na spletni strani 1ka.si. Iz odgovorov anketirancev je bil ustvarjen seznam učbenikov, s katerimi poučujejo nemščino kot tuji jezik. Nato so bile glede na njihovo sestavo, vrsto in učne cilje ter način usposabljanja in razvijanja učenčevih zmožnosti analizirane vaje, naloge in besedila.
Sledila je statistična analiza podatkov vprašalnika s pomočjo programa SPSS, katere rezultati so bili primerjani s podatki analize učbenikov. S tem se je primerjala prisotnost in uporaba pravljic v učbenikih z odzivi učiteljev o uporabi te besedilne vrste in o določenih nalogah in vajah pri pouku. Rezultati primerjave so pokazali, da so pravljice sorazmerno redko uporabljene tako v učbenikih kot s strani učiteljev. Raznolikost nalog in vaj, povezanih s temi besedili, je med anketiranimi učitelji manjša kot v učbenikih. Kot pričakovano pa prevladujejo naloge in vaje, ki zahtevajo branje besedila in povzetek vsebine. Hkrati je primerjava pokazala, da anketirani učitelji posvečajo več pozornosti nalogam za razvijanje pisnih zmožnosti kot učbeniki, a kljub temu ostaja ta manj poudarjena kot druge jezikovne zmožnosti učencev. Na podlagi pridobljenih podatkov se je tudi ugotovilo, tako pri učiteljih kot v učbenikih je v primerjavi z drugimi zmožnostmi najmanjši poudarek na pisnih zmožnostih in veščinah učencev.
Magistrsko delo ponuja vpogled v uporabo pravljic v praksi, vendar zaradi majhnosti vzorca in podobnih omejitev lahko služi kot podlaga za podrobnejšo študijo. |
|---|
