| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:A szlovén eredetű kölcsönszók használati gyakorisága Goricskó három kétnyelvű községében
Avtorji:ID Feher, Bea (Avtor)
ID Kollath, Anna (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Feher_Bea_2021.pdf (7,99 MB)
MD5: 2D4D9D856721E83924330ECA197A52BB
PID: 20.500.12556/dkum/5aabbeed-2d8f-4f54-be92-398547f67ada
 
Jezik:Madžarski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Magiszteri dolgozatomban megvizsgáltam a szlovenizmusok, tehát a szlovén eredetű kölcsönszók használatát a szlovéniai Goricskó/Goričko három kétnyelvű községének magyar nyelvhasználatában. Négy faluban végeztem a gyűjtést: Szentlászlón/Motvarjevci (Moravske Toplice község/občina Moravske Toplice), Domonkosfán/Domanjševci (Šalovci község/občina Šalovci), valamint Hodoson/Hodoš és Kapornakon/Krplivnik (Hodos község/občina Hodoš). Dolgozatomhoz kérdőívet készítettem: 100 olyan mondatból állítottam össze, amelyekben legalább egy szlovén kölcsönszó található. Az adatközlők elfogadták vagy helyettesítették a mondat (kölcsön)szavát/szavait saját nyelvhasználatuk szerint. A kérdőíveket 90 különböző nemű, korú és végzettségű adatközlő töltötte ki. Szakdolgozatom első részében a téma elméleti megközelítésére fektetem a hangsúlyt. Ennek keretében bemutatom az anyanyelvhasználat jellemzőit Szlovénia nemzetiségileg vegyesen lakott területén, kitérve a nyelvi jogokra, a jogi és a valódi (nyelvi) helyzetre, az egymás mellett élő nyelvek és nyelvváltozatok dominanciaviszonyaira is. Emellett kiemelem a kisebbségi kétnyelvűség aktuális kérdéseit, a muravidéki magyar nyelvváltozatok jellemzőit, majd pedig a szlovén kölcsönszavak életterét a magyar nyelvváltozatokban. Dolgozatom második, empirikus részét képezi az anyaggyűjtés körülményeinek bemutatása, a vizsgálati módszerek, valamint az adatgyűjtés folyamatának áttekintése. A hangsúly a kapott nyelvi korpusz egy részének feldolgozásán és elemzésén van; a verbális elemzésen kívül a kapott adatokat táblázatokban rendszerezem (a kérdőív 16 mondatával kapcsolatos adatokat elemzem részletesen a dolgozatban). A dolgozat összegzésében megállapítom, mennyiben igazolják a kapott adatok a felállított hipotéziseimet. Mindezek alapján megfogalmazom, miben látom a magyar nyelv(változatok) megmaradását a muravidéki magyarság körében.
Ključne besede:kölcsönszavak, szlovenizmusok, Hodos község, Šalovci község, Moravske Toplice község
Kraj izida:Maribor
Založnik:[B. Feher]
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/DKUM-79368 Novo okno
UDK:811.511.141\'28:81\'373.45(043.2)
COBISS.SI-ID:70934531 Novo okno
Datum objave v DKUM:11.10.2021
Število ogledov:897
Število prenosov:65
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:17.06.2021

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Pogostost rabe slovenskih izposojenk v treh dvojezičnih občinah na Goričkem
Opis:V magistrski nalogi sem preučila, obdelala in analizirala rabo slovenizmov, torej slovenskih izposojenk, ki jih pri govoru v madžarskem jeziku uporabljajo v treh dvojezičnih občinah, točneje v štirih naseljih na Goričkem/Goricskó (občina Moravske Toplice/Moravske Toplice község: Motvarjevci/Szentlászló; občina Šalovci/Šalovci község: Domanjševci/Domonkosfa; občina Hodoš/Hodos község: Hodoš/Hodos, Krplivnik/Kapornak). Za raziskavo sem pripravila vprašalnik, ki je sestavljen iz 100 madžarskih povedi z vsaj eno slovensko izposojenko. Vprašalnike je izpolnilo vse skupaj 90 anketirancev (obeh spolov, različnih starosti in stopnje izobrazbe). V prvem delu naloge sem se osredotočila na teoretični pristop k temi. V sklopu tega sem predstavila značilnosti rabe maternega jezika na narodnostno mešanem območju Slovenije, vključno z jezikovnimi pravicami, pravnim in stvarnim (jezikovnim) položajem ter razmerje prevlade jezikov in jezikovnih različic, ki živijo drug ob drugem. Poleg tega sem izpostavila aktualna vprašanja manjšinske dvojezičnosti, značilnosti zvrsti jezikovne zvrsti, ter prostor in vlogo slovenskih izposojenk v madžarskem jeziku, ki ga govorijo v že omenjenih treh prekmurskih občinah. Drugi, empirični del moje naloge vključuje predstavitev okoliščin zbiranja gradiva, metode preučevanja in pregled postopka zbiranja podatkov. Poudarek je na obdelavi in analizi zbranega jezikovnega korpusa. Po analizi dobljenih podatkov sem iskala odgovor, s katerimi sem potrdila ali ovrgla štiri zastavljene hipoteze. Ugotavljala sem, v kolikšni meri dobljeni podatki potrjujejo moje zastavljene hipoteze. Na podlagi tega sem opisala moj pogled na ohranitev (različic) madžarskega jezika med prekmurskimi Madžari.
Ključne besede:sposojenke, slovenizmi, občina Hodoš, občina Šalovci, občina Moravske Toplice


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici