| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Dejavniki sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev : magistrsko delo
Avtorji:ID Kovač Šarčevič, Sinja (Avtor)
ID Košir, Katja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Kovac_Sarcevic_Sinja_2022.pdf (1,53 MB)
MD5: 68788413C65BDF94476DFA284E14D2D1
PID: 20.500.12556/dkum/47e358e8-2026-462c-888c-6494fba04f6f
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Zaposleni v šolski svetovalni službi se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s travmatiziranimi učenci/dijaki, nudijo jim podporo in različne intervencije, posledično pa spadajo med najbolj ogrožene skupine za razvoj sekundarnega travmatskega stresa. Gre za še dokaj neraziskan pojav pri omenjeni poklicni skupini, katerega simptomi so skoraj popolnoma skladni s simptomi posttravmatske stresne motnje, le da so ti povezani z izkušnjo neke druge, primarno travmatizirane osebe. Namen magistrskega dela je bil raziskati razširjenost sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev v Sloveniji in identificirati dejavnike, ki jo napovedujejo. Za poglobljen vpogled v obravnavano problematiko smo uporabili kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. S slednjim smo poleg omenjenega raziskali tudi, kako šolski svetovalni delavci doživljajo delo z učenci/dijaki, ki so bili izpostavljeni travmi, in kako obravnavane dejavnike doživljajo v praksi. Nazadnje smo preučili še, ali se poročanja šolskih svetovalnih delavcev v intervjujih ujemajo z zbranimi kvantitativnimi podatki. Ugotovili smo, da pojav pri nas ni razširjen v tolikšni meri, kot statistično pomembne dejavnike, ki napovedujejo stopnjo sekundarnega travmatskega stresa pri zaposlenih, pa smo prepoznali stik s posamezniki, ki so bili izpostavljeni travmi, supervizijo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, skrb zase in samoučinkovitost.
Ključne besede:šolski svetovalni delavci, sekundarni travmatski stres, dejavniki
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:[S. Kovač Šarčevič]
Leto izida:2022
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (VIII, 75 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-81407 Novo okno
UDK:159.96:37.011.3-051(043.2)
COBISS.SI-ID:105472771 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:41TBZWCH
Datum objave v DKUM:21.04.2022
Število ogledov:1422
Število prenosov:148
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:17.03.2022

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Secondary trauma factors of school counsellors
Opis:The employees in school counsellor service face traumatized students/pupils during their work on a daily basis. They offer them support and various interventions and consequently fit in the group of people who are prone to develop secondary traumatic stress the most. It is a poorly researched phenomenon with the mentioned profession, the symptoms of which almost perfectly fit those of posttraumatic stress disorder apart from the fact that they are connected with the experience of another, primarily traumatized person. Therefore, the aim of this dissertation was to research the prevalence of secondary trauma of school counsellors in Slovenia and identify the factors, which anticipate it. With a view to getting a deeper insight into the examined problem, the combination of quantitative and qualitative research, was used. With the latter, apart from the mentioned, we researched the way, how school counsellors experience the work with students/pupils, who have been exposed to trauma as well as how they experience the examined factors in practice. Finally, we researched if the reports of school counsellors in interviews coincide with the collected data. It was concluded that the phenomenon is not spread in Slovenia to such an extent. On the other hand, the contact with individuals exposed to trauma, supervision, harmony between professional and private life, self-care and self-efficacy were identified as statistically important factors, which anticipate the level of secondary traumatic stress with the employees.
Ključne besede:school counsellors, secondary traumatic stress, factors


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici