Krležine nepokretne i pokretne slike

Name: Krležine nepokretne i pokretne slike
ISBN: 978-961-286-711-9

Lukács, István

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Krležine nepokretne i pokretne slike
Avtorji:	ID Lukács, István (Avtor)
Datoteke:	https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/763 RAZ_Lukacs_Istvan_2023.pdf (14,15 MB) MD5: 88310E385FE90F3309E14642225A7748
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Znanstveno delo
Tipologija:	2.01 - Znanstvena monografija
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta UZUM - Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
Opis:	V znanstveni monografiji budimpeškega kroatista in slovenista prof. dr. Istvána Lukácsa Krleževe negibljive in gibljive slike je predvsem iz madžarskega kulturnega in književnega primerjalnega zornega kota predstavljena problematika intertekstualnosti in intermedialnosti v ustvarjalnosti klasika hrvaške književnosti Miroslava Krleže. V prvem delu monografije prek analize konkretnih besedil (pesmi, roman Zastave) predstavlja problematiko recepcije Adyjeve lirike in madžarske slikarske produkcije (Dezső Orbán) na začetku XX. stoletja, v drugem obširnejšem delu pa Krležev odnos do filma. Avtorjeva teza je, da je nov optični medij (film) na začetku XX. stoletja igral pomembno vlogo pri nastajanju njegovih zgodnjih dramskih besedil (Legende). Gre za dela, ki so nastala v pisateljevi zgodnji mladosti, neposredno po vrnitvi iz Budimpešte, kjer se je šolal na vojaški akademiji, zato avtor upravičeno domneva in to v monografiji tudi dokaže, da se je Krleža najverjetneje že takrat seznanil z nemim filmom in madžarskimi teoretičnimi deli o filmu. O Krleževih „tonfilmskih imaginacijah” so pisali že prej, vendar brez natančnejše strokovne elaboracije celotne problematike. Prvi strokovnjak, ki je v svojem obširnem eseju o Krleževih zgodnjih dramskih besedilih omenil možnost aplikacije filmske tehnike pri odrski postavitvi, je bil ravnatelj zagrebške Drame Josip Bach, ki je sicer odklonil uprizoritev vseh Krleževih dram. Bachova lucidna ugotovitev je za avtorja monografije bila pravo izhodišče za analizo Krleževih Legend, vendar ne z vidika možne gledališke inscenacije, ampak morebitne filmske inspiracije tako pri določenih temah (Jezus, Saloma, Krištof Kolumb) kot pri aplikaciji kinopoetike, še zlasti pri netipičnih didaskalijah. Zadnja desetletja avtorji v sodobni literarni teoriji o intermedialnosti pogosto tematizirajo povezave med literarnim besedilom in filmom, analizirajo filmske adaptacije znanih književnih del ter pišejo o filmičnosti, kinostilu in kinopoetiki konkretnih literarnih del. Po avtorjevih ugotovitvah vse te stilne elemente najdemo tudi v Krleževih zgodnjih delih (Legende, simfonije), vendar je „filmski jezik” tako izrazito prisoten, da tudi strukturalno zaznamuje ta dela. Avtor monografije prav zaradi zaznamovalne moči teh elementov Krleževe določene didaskalije in scenske rešitve imenuje kinotekst. Ta literarnoteoretski pojem je inovacija, ki se nanaša na določene dele konkretnega književnega besedila, in je pravzaprav popolnoma adekvaten filmskemu kadru. To pomeni, da so nekateri segmenti v Krleževem literarnem besedilu pravi filmski kader in tako tudi funkcionirajo. Gre za nenavaden paradoks, saj je književnost besedna umetnost, film pa vizualna.
Ključne besede:	Miroslav Krleža, intertekstualnost, intermedialnost, madžarska kultura, film, kinotekst
Status publikacije:	Objavljeno
Verzija publikacije:	Objavljena publikacija
Kraj izida:	Maribor
Kraj izvedbe:	Maribor
Založnik:	Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Leto izida:	2023
Leto izvedbe:	2023
PID:	20.500.12556/DKUM-83884
ISBN:	978-961-286-711-9
UDK:	821.163.42:929Krleža M.(0.034.2)
COBISS.SI-ID:	143338499
DOI:	10.18690/um.ff.4.2023
Datum objave v DKUM:	02.03.2023
Število ogledov:	717
Število prenosov:	128
Metapodatki:
Področja:	Ostalo
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:	To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:	02.03.2023

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Krležaʹs Still and Moving Images
Opis:	In his monograph Krleža’s Still And Moving Images, Prof. Dr. István Lukács, a Croatist and Slovenist living in Budapest presents the problem of intertextuality and intermediality in the work of the classic of Croatian literature, Miroslav Krleža from a comparative Hungarian cultural and literary point of view. In the first part of the monograph, through the analysis of concrete texts (several poems and the novel Flags), the author examines the problem of the reception of Ady's lyric poetry and Hungarian painting production (Dezső Orbán) at the beginning of the 20th century, while in the second, more extensive part, he scrutinizes Krleža's relationship to film. The author's thesis is that the new optical medium (film) played an important role in the formation of Krleža's early dramatic texts (Legends) at the beginning of the 20th century. These works were written in the writer's early youth, immediately after his return from Budapest, where he had studied at the military academy. The author rightly assumes and then proves in his monograph that Krleža was probably already familiar with silent film and Hungarian theoretical works on film at that time. Some authors have already published papers on Krleža's "sound film imaginings", but without a more detailed scholarly elaboration of the whole issue. The first expert to mention the possibility of applying the film technique to a stage production in his extensive essay on Krleža's early plays was Josip Bach, the director of the Drama theater in Zagreb, who refused to stage all of Krleža's plays. Bach's clear observation served as a suitable starting point for the monograph's author to analyse Krleža's Legends, not from the point of view of a possible theatrical staging, but from a possible cinematic inspiration, both in certain themes (Jesus, Salome, Christopher Columbus) as in the application of film poetry, especially in atypical stage directions. In recent decades, authors in contemporary literary theory on intermediality have often thematised the links between literary text and film, they analyse film adaptations of well-known literary works, and write about the filmicity, cinematic style and film poetry of specific literary works. According to the author's findings, all these stylistic elements are also found in Krleža's early works (Legends, symphonies), but the "cinematic language" is so distinctly present that it also structurally characterises these works. The author of the monograph uses the term kinotekst to refer to Krleža's particular stage directions and scenic solutions precisely because of the marking power of these elements. This literary-theoretical notion is an innovation that refers to certain parts of a concrete literary text, and is in fact perfectly adequate to the film cut. This means that certain segments in Krleža's literary text are a real film cut and function as such. It is a strange paradox, since literature is a verbal art and film is a visual art.
Ključne besede:	Miroslav Krleža, intertextuality, intermediality, Hungarian culture, film, kinotekst

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj