| Title: | Institut neprištevnosti z vidika sodne prakse in stališč ljudi : magistrsko delo |
|---|
| Authors: | ID Brecelj, Maria (Author) ID Žaberl, Miroslav (Mentor) More about this mentor...  ID Erčulj, Vanja (Comentor) |
| Files: | MAG_Brecelj_Maria_2023.pdf (1,03 MB) MD5: 95AF56D545900E7BF186D102A8815259
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Master's thesis/paper |
|---|
| Typology: | 2.09 - Master's Thesis |
|---|
| Organization: | FVV - Faculty of Criminal Justice and Security
|
|---|
| Abstract: | Institut neprištevnosti je eden osnovnih institutov v kazenskem pravu. Njegova pomembnost in kompleksnost se kaže v množici različnih disciplin, ki morajo med seboj sodelovati že pri sami definiciji in v njegovi praksi. V največji meri je vzpostavljeno sodelovanje s sodnimi izvedenci psihološke in psihiatrične stroke za pomoč pri ocenjevanju prištevnosti obdolženca. Skozi raziskavo sodne prakse je bilo ugotovljeno, da je največkrat vzrok za dosojeno neprištevnost duševna motnja oz. duševna bolezen. Vzrok osebnostne motnje je bil za neprištevnost upoštevan le izjemoma, med tem ko je bil v skoraj polovici primerov vseh neprištevnih, v kombinaciji s katero koli motnjo, vzrok tudi vpliv drog ali alkohola. Za prevladujoče vzroke neprištevnosti so se torej izkazale duševne bolezni ter z alkoholom in drogami povezane začasne duševne motnje. Kjer je bila potreba po mnenju sodnega izvedenca, je bil v večini primerov klican le en sodni izvedenec psihiatrične stroke. Iz sodne prakse se je izkazalo, da sodni izvedenec psiholog samostojno v nobenem primeru ni zadostoval kriterijem za celostno in dokončno presojo o duševnem stanju obdolženca. V vseh primerih, kjer sta bila dva izvedenca, sta bili njuni mnenji enotni. Iz analize pritožbenih razlogov je bilo mogoče razbrati, da so se v vseh analiziranih judikatih, razen v enemu, različni razlogi nanašali na prištevnost. Skozi analizo stališč ljudi je bilo ugotovljeno, da imajo udeleženci o neprištevnih osebah negativno mnenje in jih vidijo kot nevarne, nepredvidljive ljudi, z nizko samokontrolo. Kljub temu so udeleženci v primerih lažjih kaznivih dejanj bolj nagnjeni h kaznovanju prištevnega storilca kot neprištevnega. Preko prepoznave prištevnosti storilca skozi resnično zgodbo se je izkazalo, da so udeleženci v več kot 50 % primerov enako ugotovili prištevnost opisanega storilca, kot jo je dosodilo sodišče. |
|---|
| Keywords: | neprištevnost, sodna praksa, percepcija, stališča, duševne motnje, magistrska dela |
|---|
| Place of publishing: | Ljubljana |
|---|
| Place of performance: | Ljubljana |
|---|
| Publisher: | [M. Brecelj] |
|---|
| Year of publishing: | 2023 |
|---|
| Year of performance: | 2023 |
|---|
| Number of pages: | VII f., [89] str. |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-84269  |
|---|
| UDC: | 343.1:616.89(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 152528387  |
|---|
| Publication date in DKUM: | 18.05.2023 |
|---|
| Views: | 679 |
|---|
| Downloads: | 260 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
| Categories: | FVV
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |