| Title: | Irak pod Sadamom Huseinom : magistrsko delo |
|---|
| Authors: | ID Dokl, Nataša (Author)
ID Potočnik, Dragan (Mentor) More about this mentor...  |
|---|
| Files: |  MAG_Dokl_Natasa_2023.pdf (1,67 MB)
MD5: E5512325DB4BB58BB787256943F46A7C
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Master's thesis/paper |
|---|
| Typology: | 2.09 - Master's Thesis |
|---|
| Organization: | FF - Faculty of Arts
|
|---|
| Abstract: | Državo Irak, kot jo poznamo danes, je oblikoval Zahod na čelu z Združenim kraljestvom v 20. letih 20. stoletja. Skozi zgodovino novonastale države in hkrati umetne tvorbe so se zvrstili številni avtokratski režimi, ki so doživeli svoje vzpone in padce. Vrhunec teh režimov predstavlja diktatura Sadama Huseina, ki je močno zaznamovala zgodovino in razvoj Iraka od leta 1979 dalje. Magistrska naloga v središče postavlja obdobje druge vladavine baasističnega režima v Iraku, natančneje politični režim Sadama Huseina, ki je temeljil na popolni pokorščini, pokroviteljstvu oziroma nagrajevanju in neusmiljenemu terorju do nasprotnikov režima. V ospredje so postavljene Sadamove usodne politične odločitve, ki so najbolj vidne v ozemeljskih in gospodarskih težnjah, kot sta iransko-iraška vojna in zalivska vojna. Daljnosežne posledice njegovih odločitev so bile na koncu najbolj pogubne za iraško ljudstvo, ki je umiralo zaradi humanitarne krize. Prav takšen brezkompromisen režim, ki so mu (večinoma zvesto) sledili sunitska elita, baasistična stranka in varnostni ustroj države, je Sadamu omogočil, da je Iraku vladal dlje kot kdor koli pred njim. Država je bila že od svojih začetkov prava mešanica verskih in etničnih skupnosti. V številčni premoči so dejansko bili šiiti, čeprav so bili suniti tisti, ki so bili privilegirani in vladali v Iraku vse do Sadamovega padca. Najpogostejši in najbolj krvavi spopadi so bili s šiiti na jugu in s Kurdi na severu. Odločilno vlogo je v zgodovini Iraka odigral tudi Zahod. V iransko-iraški vojni je Irak užival podporo Zahoda, popolnoma drugačna zgodba pa je bila ob iraški okupaciji Kuvajta, po kateri so začele ZDA in Združeno kraljestvo voditi do Iraka agresivnejšo politiko. Leta 2003 je sledil napad na Irak, kateremu je dobršen del sveta nasprotoval. Za realnejši oris odziva mednarodne in še posebej ameriške javnosti na napad je vključen tudi ameriški časnik The New York Times, ki je poročal o Iraku s političnega in vojaškega vidika, čeprav na začetku manj kritično. Po Sadamovem ujetju, sojenju in usmrtitvi je sledila v Iraku borba za oblast, iz katere so se zmagoslavno povzpeli šiiti, ki še danes vladajo v negotovi, nestabilni, a svobodnejši državi. |
|---|
| Keywords: | Sadam Husein, Irak, baasistična stranka, suniti, šiiti |
|---|
| Geographic coverage: | Irak; |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Place of performance: | Maribor |
|---|
| Publisher: | N. Dokl |
|---|
| Year of publishing: | 2023 |
|---|
| Number of pages: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (XII, 119 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-84602 |
|---|
| UDC: | 94(567)(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 161762307 |
|---|
| Publication date in DKUM: | 21.08.2023 |
|---|
| Views: | 581 |
|---|
| Downloads: | 95 |
|---|
| Metadata: |    |
|---|
| Categories: | FF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |
