| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Nevropravice v pravu človekovih pravic : magistrsko delo
Avtorji:ID Grušovnik, Anamari (Avtor)
ID Hojnik, Janja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Šuta, Živa (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Grusovnik_Anamari_2023.pdf (1,10 MB)
MD5: 90F7829C39035E77AC3CEB573FBA3484
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Opis:Magistrsko delo obravnava problematiko varstva človekovih pravic pred vplivi nevrotehnologije in nevrotehnoloških naprav ter v ospredje postavlja idejo o nevropravicah kot okviru (novih) človekovih pravic. Avtorica sprva obravnava možnosti, ki jih nevrotehnologija šele prinaša in možnosti, ki jih je nevrotehnologija že prinesla in s tem različne možne posege v možgane ter možgansko aktivnost posameznika. Slednje avtorica kritično ovrednoti in izpostavi točke, kjer se je družba že »opekla«, ko je moč nevrotehnologije spustila predaleč in s tem povzročila razmah novih etičnih in pravnih vprašanj. Skozi dodatno pojasnilo o trenutni razvitosti nevrotehnologije magistrsko delo izpostavi tako koristi kakor tudi etične dileme nevrotehnoloških odkritij ter pojasni problematiko, ki jo za pravo človekovih pravic predstavljata vzpon digitalizacije in nevrotehnologij. Pri tem avtorica izpostavi probleme s katerimi se (bo) človeštvo spopada(lo), jih kritično analizira in postavlja zametke temeljne družbene odgovornosti, z uvedbo katerih bi lahko razvoj omejili in ohranili le na mestih, kjer nam kot družbi zares koristi. Magistrsko delo predstavi idejo o nevropravicah kot okviru človekovih pravic, ki je namanjen zaščiti posameznikovih interesov v zvezi z naraščajočim vzponom nevrotehnologij. Avtorica skozi analizo mnenj pravnikov in teoretikov podrobneje opiše različne predloge nevropravic, pri čemer se avtorica opredeli tudi do ideje, da bi morda bila uvedba ene nove nevropravice, tj. pravice do kognitivne svobode oziroma duševne samoodločbe, dovolj. Prav tako pa se v magistrskem delu avtorica opredeli tudi do drugih v teoriji predlaganih rešitev v boju proti vplivi nevrotehnologij, ki bi lahko predstavljale potencialno zaščito. Pri tem avtorica osvetli rešitev, ki ideji nevropravicah stoji ostro nasproti in sicer avtorica predstavi možnosti širjenja obsega varstva in interpretacije obstoječih človekovih pravic tudi na posledice, ki jih prinaša uporaba invazivnih in neinvazivnih naprav nevrotehnologije. Magistrsko delo se skozi obravnavo dojemanja in razlage avtorjev iz različnih pravnih in nepravnih področji (primeroma, fiziologov, psihologov in medicincev) opredeli do možnosti širše intepretacije obstoječih pravic, pri čemer v ospredje postavi idejo o nevropravicah kot edini dovoljšni možnosti za zaščito pred vplivi nevrotehnologij.
Ključne besede:nevropravice, človekove pravice, možgani, nevrotehnologija, nevrotehnološke naprave, digitalizacija, etika, misel, konceptualna svoboda.
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:A. Grušovnik
Leto izida:2023
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (VI, 45 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-86199 Novo okno
UDK:342.7(043.3)
COBISS.SI-ID:172185859 Novo okno
Datum objave v DKUM:15.11.2023
Število ogledov:749
Število prenosov:288
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:PF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:23.10.2023

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Neuro-rights in human rights law
Opis:The master's thesis addresses the issue of protecting human rights from the influences of neurotechnology and neurotechnological devices, highlighting the concept of neuro-rights as a framework for (new) human rights. The author first explores the possibilities that neurotechnology brings and the interventions in brain and individual brain activity that it has already enabled. The thesis critically evaluates these developments and highlights instances where society has faced ethical and legal challenges due to the far-reaching impact of neurotechnology. Through further explanation of the current state of neurotechnology, the thesis discusses both the benefits and ethical dilemmas posed by neurotechnological advancements. It explains the issues presented for human rights by the rise of digitization and neurotechnologies. The author identifies the problems humanity currently is or will be facing, critically analyzes them, and lays the groundwork for fundamental social responsibility. This responsibility, if implemented, could limit development to areas where it truly benefits society. The thesis introduces the concept of neuro-rights as part of human rights, aimed at safeguarding individual interests amidst the increasing prominence of neurotechnologies. By analyzing opinions from legal experts and theorists, the author elaborates on various proposals for neuro-rights. The thesis also explores the idea that introducing only one new neuro-right, namely the right to cognitive freedom or mental self-determination, might be sufficient. Additionally, the thesis examines other potential protections against the influences of neurotechnologies. The author sheds light on an idea that stands in stark contrast to the concept of neuro-rights: expanding the scope of protection and interpretation of existing human rights to cover the consequences of using invasive and non-invasive neurotechnological devices. By considering perspectives from various legal and non-legal fields, such as physiologists and medical professionals, the thesis delves into the possibility of broader interpretations of existing rights, emphasizing the concept of neuro-rights as the only adequate means of protection against the influences of neurotechnologies.
Ključne besede:neuro-rights, human rights, brain, neurotechnology, neurotechnological devices, digitalization, ethics, thought, conceptual freedom.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici