| Abstract: | Namen: Zadnje medrebrne arterije (PIA) predstavljajo alternativno obliko presadkov zaradi ugodnih histoloških, morfoloških in anatomskih značilnosti. Raziskali smo anatomske variacije izvora in poteka leve pete in desne sedme PIA, saj so bile te arterije dokazano najprimernejše za in situ presaditve koronarnih arterij. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko variacije vplivajo in omejijo postopek revaskularizacije miokarda, če se PIA uporabi kot presadke. Metode: Raziskava je bila opravljena na 44 kadavrih, balzamiranih po Thielovi metodi. PIA so bile prikazane od izvora do srednje aksilarne linije. Zabeležili smo izvore in potek PIA, izvedli meritve dolžine skupnih debel, razdalje do rebrnega kota in premerov arterij na izvoru, na mestu razcepitve skupnega debla in v nivoju rebrnega kota. Stopnjo zmanjšanja premera arterij smo izračunali. Rezultati: Anatomske variacije izvora leve pete PIA smo našli v 25 %.Nobenih variacij nismo zasledili pri desni sedmi PIA. Dolžina skupnega debla vpliva na dolžino pridobljenega žilnega peclja. Premeri arterij so bili odvisni od oblike izvora iz aorte, zato bi se naj PIA uporabilo pred nivojem rebrnega kota, da se zagotovi ustrezen premer presadka. Zaključek: Podatki naše raziskave kažejo, da je v primeru uporabe PIA za CABG priporočeno upoštevati potencialne anatomske variacije PIA, ki lahko poleg tehničnih problemov pri pridobivanju PIA povzročijo tudi hemodinamske spremembe v pretoku krvi. |
|---|
