| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Show document Help

Title:Vpliv uvedbe empagliflozina ali semaglutida na delovanje endotelija in podajnost arterij ter druge klinične parametre in laboratorijske označevalce pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1
Authors:ID Navodnik Preložnik, Maja (Author)
ID Janež, Andrej (Mentor) More about this mentor... New window
ID Stožer, Andraž (Comentor)
Files:.pdf DOK_Navodnik_Preloznik_Maja_2025.pdf (1,83 MB)
MD5: 78C2E002682793A535CBFDDB5C8D4388
 
.pdf DOK_Navodnik_Preloznik_Maja_2025.pdf (5,14 MB)
MD5: 5F03968F28E72BAAE35C42173198B5AB
 
Language:Slovenian
Work type:Dissertation
Typology:2.08 - Doctoral Dissertation
Organization:MF - Faculty of Medicine
Abstract:Sladkorna bolezen predstavlja pomemben dejavnik tveganja srčno-žilne obolevnosti in umrljivosti, okrnjeno delovanje endotelija predstavlja najzgodnejše spremembe v procesu ateroskleroze. V doktorski disertaciji sem se poglobila v delovanje in funkcijo endotelija. V raziskavi smo proučevali učinek dodatnega zdravljenja z novejšimi antidiabetičnimi zdravili na delovanje endotelija s funkcionalnimi meritvami in laboratorijskimi označevalci pri dobro urejenih osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) brez srčno-žilnih bolezni. 89 udeležencev, uporabnikov sistema za neprekinjeno spremljanje glukoze (CGMS – angl. continuous conitoring glucose system), je bilo randomiziranih v tri primerljive skupine, ki so prejemale empagliflozin (E; n=30), semaglutid (S; n=30) in kontrolno skupino (C; n=29). Ob vključitvi in 12 tednov po zdravljenju smo izmerili: postishemične hemodinamske spremembe brahialne arterije (FMD – flow mediated dilation), pri katerih ocenjujemo s povečanim pretokom povzročeno dilatacijo in postishemične spremembe v tkivnem pretoku podlahti (FBF – angl. forearm blood flow) zaradi reaktivne hiperemije, ocenjene z uporovno pletizmografijo kot parametra endotelne funkcije, ter hitrost pulznega vala (PWV – angl. pulse wave velocity) in periferni upor kot parametra arterijske togosti oz. podajnosti. Ocenili smo biološke označevalce endotelne funkcije: endotelne progenitorne celice (EPC) in cirkulirajoče endotelne celice (CEC), laboratorijske označevalce vnetja (interleukin 6, selektin E, TNFα, VCAM, hsCRP), vazoaktivno snov endotelin 1, in prokoagulabilni faktor vWF. Izboljšanje FMD smo potrdili v obeh intervencijskih skupinah v primerjavi s kontrolami (skupina E 2.0-krat, p = 0.000٭ in skupina S 1.9-krat, p = 0.000٭), med tema dvema skupinama pa ni bilo sprememb (p = 0.745). Med ocenjevanjem FBF je bilo v obeh terapevtskih skupinah v primerjavi s kontrolami statistično nepomembno izboljšanje (skupina E 1.39-krat, p = 0.074 in skupina S 1.22-krat, p = 0.701). Pri parametrih arterijske togosti smo izboljšave opazili le v skupini s semaglutidom, pri čemer se je periferni upor zmanjšal za 5.1 % (p = 0.046٭). Potrdili smo tudi pomembno povečanje EPC v obeh intervencijskih skupinah v primerjavi s kontrolami (E-C; p = 0.021* in S-C; p = 0.031*), medtem ko med obema skupinama zdravljenja ni bilo razlike (p = 0.852). Empagliflozin je delež EPC zvišal za 2.5-krat (p = 0.002٭) in semaglutid za 2.16-krat (p = 0.001٭). Zmanjšanje CEC smo potrdili pri skupini, zdravljeni s semaglutidom (p = 0.014*). Po zdravljenju s semaglutidom smo potrdili znižanje vnetnih označevalcev hsCRP za -0.25 mmol/l (-10.6, 21) (p = 0.024)٭, selektina E za -1.94 μg/l (-12.69, 4.83, p = 0.004٭) in TNFα za -1.94 (-6.6, 3.4) (p = 0.001٭), nakazovalo se je znižanje tudi ostalih bioloških označevalcev vnetja, medtem ko na te markerje empagliflozin ni imel nobenega vpliva. Empagliflozin ali semaglutid pri osebah s SB1 enakovredno znižata HbA1C, TIR (angl.time in range - čas v ciljnem območju glikemije), glukovariabilnost, telesno težo, obseg trebuha in odmerek inzulina, na znižanje LDL pa vpliva le semaglutid. Obe zdravili enakovredno izboljšujeta funkcijo endotelija makrovaskularizacije, ocenjeno s FMD in da verjetno izboljšujeta funkcijo endotelija mikrovaskularizacije, ocenjeno s FBF. Pri vplivu na podajnost oz. togost arterij, označevalce vnetja in upad CEC ima prednost semaglutid. Obe zdravili tudi enakovredno povečujeta izplavljanje EPC in imata tako zaščitno vlogo pri osebah s SB1.
Keywords:endotelna disfunkcija, biološki označevalci, empagliflozin, semaglutid, sladkorna bolezen tip 1
Place of publishing:Maribor
Publisher:[M. Navodnik Preložnik]
Year of publishing:2025
PID:20.500.12556/DKUM-88591 New window
UDC:615.2:616.379.008.64:616.13.004+611.018.74(043.3)
COBISS.SI-ID:236210947 New window
Publication date in DKUM:16.05.2025
Views:189
Downloads:35
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
Categories:MF
:
Copy citation
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:Bookmark and Share



Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Licences

License:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/
Description:The most restrictive Creative Commons license. This only allows people to download and share the work for no commercial gain and for no other purposes.
Licensing start date:14.05.2024

Secondary language

Language:English
Title:ffect of empagliflozin or semaglutide on endothelial function and arterial stiffness, other clinical parameters and laboratory biomarkers in type 1 diabetic subjects
Abstract:Diabetes mellitus is an important risk factor for cardio-vascular morbidity and mortality, and impaired endothelial function represents the earliest changes in the process of atherosclerosis. We investigated the effect of additional treatment with newer antidiabetic drugs on endothelium function and arterial stiffness in well regulated subjects with type 1 diabetes mellitus (DM1) without cardio-vascular diseases. 89 participants, all users of CGMS (continuous monitoring glucose system), were randomized into three similar groups receiving empagliflozin (E; n=30), semaglutide (S; n=30) and control group (C; n=29). At baseline and 12 weeks posttreatment we measured: postischemic hemodynamic changes of the brachial artery – FMD (brachial artery flow-mediated dilation) and postischemic changes in forearm tissue flow – FBF (forearm blood flow) as reactive hyperemia, assessed with strain gauge plethysmography as parameters of endothelial function, pulse wave velocity (PWV), and peripheral resistance as parameters of arterial stiffness. We evaluated biomarkers of endothelial function: EPC (endothelial progenitor cells) and CEC (circulating endothelial cells), markers of inflammation (interleukin 6, selektin E, TNFα, VCAM, hsCRP), vazoactive biomarker endothelin 1, and procoagulant marker vWF. Improvement in FMD was significant in both intervention groups compared to controls (E group; 2.0-fold, p = 0.000٭ and S group; 1.9-fold, p = 0.000٭), with no changes between those two groups (p = 0.745). During the evaluation of FBF, there were statistically insignificant improvements in both therapeutic groups compared to controls (E group; 1.39-fold, p = 0.074 and S group; 1.22-fold, p = 0.701). In arterial stiffness parameters improvements were seen only in semaglutide group, with a decline in peripheral resistance by 5.1% (p = 0.046٭). We also confirm a significant increase in EPC in both intervention groups compared to controls (E-C; p = 0. 021* and S-C; p = 0.031*), whereas there was no difference between the two treatment groups (p = 0.852). In empagliflozin group EPC increament was 2.5-fold (p = 0.002٭) and in semaglutide group for 2.16-fold (p = 0.001٭). Semaglutide also have an impact on the reduction in CEC (p = 0.014*). After treatment with semaglutide, we confirmed a decrease in the inflammatory markers hsCRP for - 0.25 mmol/l (-10.6, 21) (p = 0.024)٭, selectin E for -1.94 μg/l (-12.69, 4.83, p = 0.004٭) and TNFα for -1.94 (-6.6, 3.4) (p = 0.001٭), while empagliflozin had no effect on these markers. In conclusion empagliflozin or semaglutide equally reduce HbA1C, time in range (TIR), glucose variability, body weight, waist circumference and insulin dose in SB1, whereas only semaglutide has an effect on LDL lowering. Both drugs equally improve macrovascular endothelial function as assessed by FMD and probably improve microvascular endothelial function as assessed by FBF. Semaglutide has an advantage in its effect on arterial compliance/stiffness, markers of inflammation and decline in CEC. Both drugs also equally increase EPC washout and thus have a protective role in subjects with DM1.
Keywords:endothelial dysfunction, biomarkers, empagliflozin, semaglutide, type 1 diabetes mellitus


Comments

Leave comment

You must log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica