| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:The genesis of Koper medieval statutes (1238–1423)
Avtorji:ID Darovec, Darko (Avtor)
Datoteke:.pdf RAZ_Darovec_Darko_2023.pdf (1,55 MB)
MD5: BA4D11E4469FDB626D46C45185FD78E5
 
URL chrome-extension://efaidnbmnnnibpcajpcglclefindmkaj/https://zdjp.si/wp-content/uploads/2023/12/AH_31-2023-4_DAROVEC-1.pdf
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:This paper presents an original analysis and reinterpretation of two documents from 1238 and 1239, which are the first to mention the Koper statutes but have thus far received only sporadic mentions in historiography. The paper is further predicated on the study of archival sources of the Venetian Senate from the Senato Misti collection for the period after the Koper rebellion against Venice in 1348 up until 1394 when the Doge of Venice reconfirmed the Koper statutes. It is established that at least from 1238 the commune of Koper acted according to its already complex statutes. These were, with some further redactions, in force until 1348, when, due to the rebellion of Koper, they were disregarded by the Venetian authorities until 1358, along with the dissolution of the city’s Major Council, and all of Koper’s city offices were restructured. After 1358, the sources testify that the Venetians restored the Koper City Council and offices to their pre-rebellion state, but not the statutes, although some statutory provisions were taken into account in individual administrative or judicial cases. The Koper statutes officially came into force again in 1394, and a slightly modified redaction appeared in 1423. However, in both cases without the right to exercise criminal justice and the defence of the city, which remained in the exclusive domain of the Venetian podestà and captain until the end of the Venetian Republic in 1797.
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum sprejetja članka:14.11.2023
Založnik:Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko
Leto izida:2023
Št. strani:str. 743-776
Številčenje:Letn. 31, št. 4
PID:20.500.12556/DKUM-88649 Novo okno
UDK:94(497.4Koper)"1238/1423"
COBISS.SI-ID:189046787 Novo okno
DOI:10.19233/AH.2023.33 Novo okno
ISSN pri članku:1318-0185
Datum objave v DKUM:17.05.2024
Število ogledov:185
Število prenosov:33
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Histriae
Skrajšan naslov:Acta Histriae
Založnik:Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, = Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia, Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, = Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambiente
ISSN:1318-0185
COBISS.SI-ID:34491648 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0435-2022
Naslov:Prakse reševanja sporov med običajnim in postavljenim pravom na območju današnje Slovenije in sosednjih dežel

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Italijanski jezik
Naslov:La genesi degli statuti medievali di Capodistria (1238–1423)
Opis:L‘articolo si basa sull‘analisi originale e sulla reinterpretazione di due documenti del 1238 e 1239, che menzionano per la prima volta gli statuti di Capodistria, finora oggetto di riferimenti sporadici nella storiografia e sull‘esame delle fonti archivistiche del Senato veneziano, della raccolta Senato Misti, per il periodo successivo alla rivolta di Capodistria contro Venezia del 1348 fino al 1394, quando il doge veneziano confermò nuovamente gli statuti di Capodistria. Si è constatato che il comune di Capodistria, almeno dal 1238, si è retta sui suoi statuti già articolati per l‘epoca, i quali nelle redazioni successive sono rimasti in vigore fino al 1348, quando a causa della rivolta le autorità veneziane non li riconobbero fino al 1358, poiché praticamente sciolgono il maggior consiglio cittadino, riorganizzando tutti gli uffici comunali di Capodistria. Dopo quest’anno, le fonti indicano che i veneziani hanno ripristinato il consiglio cittadino e gli uffici di Capodistria nella misura precedente alla rivolta del 1348, ma non gli statuti, anche se alcune disposizioni di questi atti vennero considerate in determinati casi in ambito amministrativo e giudiziario. Gli statuti di Capodistria furono ufficialmente ripristinati solo nel 1394 e in una redazione leggermente modificata del 1423, ma sempre senza il diritto alla giurisdizione penale e alla difesa della città, che rimasero prerogativa esclusiva del podestà e capitano veneziano fino alla fine della Repubblica di Venezia nel 1797.V članku so na podlagi ohranjenih arhivskih virov in (re)interpretacije primerljive zgodovinopisne literature za območje zgornjega Jadrana in severne Italije predstavljene zgodovinske okoliščine nastanka srednjeveških statutov mesta (civitas) Koper. V obdobju visokega in poznega srednjega veka se je mestna naselbina na koprskem otoku oblikovala v enega najpomembnejših komunov na istrskem polotoku. Z obsežno gospodarsko dejavnostjo, zlasti s trgovino z zalednimi deželami Svetega rimskega cesarstva, s pomembnim regionalnim geopolitičnim vplivom in kulturnimi izmenjavami v zgornjejadranskem prostoru je koprski komun tesno sledil vzponu avtonomnega oblikovanja mestnih političnih in gospodarskih institucij v severni Italiji. Temeljno podlago za to delovanje so bile zbirke zapisanih pravnih aktov, ki so jih od začetka 13. stoletja začeli oblikovati v zbirke posameznih mestnih statutov. Izvirni prispevek te razprave temelji na analizi in reinterpretaciji dveh listin iz 1238 in 1239, ki prvi omenjata koprske statute in sta bili doslej v zgodovinopisju deležni le sporadičnih omemb, ter na proučevanju arhivskih virov beneškega senata iz zbirke Senato Misti za obdobje po koprskem uporu proti Benetkam leta 1348 do 1394, ko je beneški dož ponovno potrdil koprske statute. Ugotovljeno je, da se je komun Koper vsaj od leta 1238 ravnal po svojih za tedanji čas že razvejanih statutih, ki so z nekaterimi nadaljnjimi redakcijami veljali vse do 1348, ko jih zaradi upora do leta 1358 beneške oblasti niso upoštevale, saj so praktično razpustile mestni veliki svet, vse mestne koprske urade pa reorganizirale. Po tem letu viri pričajo, da so Benečani obnovili koprski mestni svet in urade v obsegu kot pred uporom 1348, toda ne tudi statutov, čeprav nekatere njihove določbe v posameznih primerih upoštevajo pri upravljanju in sojenju. Ponovno so koprski statuti uradno stopili v veljavo šele leta 1394, v malce spremenjeni redakciji pa leta 1423, toda vselej brez pravice do kazenskega sodstva in obrambe mesta, ki ostaneta v izključni domeni beneškega podestata in kapitana do konca Beneške republike (1797).
Ključne besede:srednjeveška zgodovina, Koper, statuti, srednji vek, Istra, severna Italija, Beneška republika


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici