| Abstract: | Uvod: O tveganju za padec med odraslo populacijo, ki redko obiskuje zdravnika, ni znanega veliko. Želeli smo ugotoviti razširjenost povečanega tveganja za padce v populaciji pacientov, ki redko obiskujejo svojega zdravnika družinske medicine, in s tem povezane dejavnike.
Metode: V to presečno študijo smo vključili paciente iz ambulant družinske medicine. Za vključitev v študijo so morali biti udeleženci odrasli, živeči v skupnosti, ki v zadnjih 5 letih niso obiskali svojega izbranega zdravnika družinske medicine. Identifikacija pacientov je potekala preko elektronskega sistema. Kriterijem je ustrezalo 2.025 posameznikov. Patronažne medicinske sestre so zbirale podatke, in sicer na domovih pacientov. Opazovana spremenljivka je bilo povečano tveganje za padec, ocenjeno z Morsejevo lestvico padcev: povečano tveganje.
Rezultati: Vzorec je sestavljalo 1.945 bolnikov (96,0-odstotna stopnja odziva) s povprečno starostjo 60,4 let (razpon od 20,5 do 99,7 let). Povečano tveganje za padec je bilo ugotovljeno pri 482 ali 24,8 % (95 % IZ: [22,9; 26,8]) bolnikov. Multivariatni model je pokazal pomembno povezavo povečanega tveganja za padec z višjo starostjo (p < 0,001), nižjim sistoličnim krvnim tlakom (p = 0,047), slabim družinskim delovanjem (p = 0,016), povečanim tveganjem za podhranjenost (p = 0,013), večjim številom kroničnih bolezni (p = 0,027), višjo intenzivnostjo bolečine (p < 0,001), nižjo samooceno trenutnega zdravja (p = 0,002) in večjo odvisnostjo pri vsakodnevnih aktivnostih (p < 0,001).
Zaključek: Pacienti, ki redko obiskujejo zdravnika, zlasti starejši, imajo lahko povečano tveganje za padec, ki je odvisno od zdravstvenih in socialno-ekonomskih dejavnikov. Vključitev patronažnih medicinskih sester v primarni zdravstveni tim bi lahko bila koristna ne le za ugotavljanje zdravstvenih potreb neodzivnikov, temveč tudi za boljše upravljanje njihovega zdravja, zlasti dejavnikov, za katere je bilo ugotovljeno, da so povezani z večjim tveganjem za padec. |
|---|
