| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture : statistične analize na vzorcu 31 evropskih držav, 2020-2022
Avtorji:ID Branilović, Stefani (Avtor)
ID Rutar, Tibor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Branilovic_Stefani_2024.pdf (2,71 MB)
MD5: 9C35C665AD242BC08163B386ECC72AA1
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V magistrskem delu Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture: statistične analize na vzorcu 31 evropskih držav, 2020–2022 opišemo pojav populizma in možne razloge za vzpon populističnih strank ter se dotaknemo vprašanja spola, starosti in izobrazbe, da bi ugotovili, kdo so povprečni populistični volivci. Pri tem se osredotočamo na dve pomembni tezi – ekonomsko negotovost in kulturno reakcijo, ki ju najprej teoretično predstavimo in potem še empirično testiramo. Obe tezi bi lahko povezali z Inglehartovo teorijo modernizacije, saj pravita, da ljudje za populiste volijo ali iz ekonomskih ali iz kulturnih skrbi. Pri tem smo si na podlagi literature zastavili hipotezi, da sta tako ekonomska kot kulturna teza povezani, saj posameznikova ekonomska prepričanja temeljijo na njegovih kulturnih prepričanjih, skladno s tem pa predpostavljamo, da sta obe tezi pomembni pri razlagi vzpona populistov, vendar kulturna teza kaže na statistično močnejše učinke. Da bi to empirično testirali, smo uporabili bazo European Social Survey ter raziskavo, ki so jo izvedli med letoma 2020 in 2022, ki je zajela reprezentativne vzorce posameznikov iz 31 evropskih držav. Rezultati so pokazali na mešane ugotovitve glede spola in starosti, se je pa kot pomembna skupina populističnih volivcev in tistih s populističnimi prepričanji pokazala skupina manj izobraženih posameznikov. Obe začetni hipotezi pa smo v veliki večini držav potrdili, saj se je izkazalo, da sta obe tezi pomembni, vendar ima kulturna večjo statistično moč. Da bi to dejstvo razložili, smo v razpravi pojasnili še mehanizem volilne nevednosti, učinka medijev in sociotropskega načina delovanja. Rezultati imajo tako velik pomen za prihodnje študije, ki naj bi raziskovale, ali še vedno obstaja močan učinek ekonomije in kulture na volivce, s tem pa naj bi presegle omejitve, ki jih omenjamo na koncu dela.
Ključne besede:populizem, ekonomska negotovost, kulturna reakcija, izobrazba, volilna nevednost, mediji
Geografsko pokritje:Evropa;
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:S. Branilović
Leto izida:2024
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XI, 69 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-89614 Novo okno
UDK:316.422:339.97(4)(043.2)
COBISS.SI-ID:207310595 Novo okno
Datum objave v DKUM:12.09.2024
Število ogledov:200
Število prenosov:108
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.
Začetek licenciranja:29.07.2024

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Populism through the prism of economy and culture: statistical analysis on a sample of 31 European countries, 2020-2022
Opis:In our Master's thesis Populism Through the Prism of Economy and Culture: Statistical Analysis on a Sample of 31 European Countries, 2020–2022, we describe the phenomenon of populism and the possible reasons for the rise of populist parties, and we touch upon gender, age and education to find out who the average populist voter is. In doing so, we focus on two important theses - economic insecurity and cultural backlash - which we first present theoretically and then test empirically. Both theses are linked to Inglehart's modernisation theory and say that people vote for populists either out of economic or cultural concerns. We hypothesise from the literature that both the economic and cultural theses are related, as individuals' economic beliefs are based on their cultural beliefs, and accordingly hypothesise that both theses are important in explaining the rise of populists, but that the cultural thesis shows statistically stronger effects. To empirically test this, we used the European Social Survey database and a survey conducted between 2020 and 2022, which covered representative samples of individuals from 31 European countries. The results showed mixed findings in terms of gender and age, but a group of less educated individuals emerged as an important group of populist voters and those with populist beliefs. Both initial hypotheses were confirmed in the vast majority of countries, as both theses were shown to be significant for the rise of populists, but the cultural one had more statistical power. To explain this fact, we further explain the mechanism of political ignorance, the media effect and the sociotropic mode of action. The results therefore have important implications for future studies that aim to investigate whether there is still a strong effect of economy and culture on voters and thus to go beyond the limitations mentioned at the end of the paper.
Ključne besede:populism, economic insecurity, cultural backlash, education, political ignorance, media


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici