| Abstract: | Ta magistrska naloga podaja vpogled v prevajanje odgovorov na odprta in kombinirana vprašanja v mednarodnih, multi-lingvističnih longitudinalnih vprašalnikih. Magistrska naloga poda pregled literature o mednacionalnem longitudinalnem raziskovanju, izzivih le-tega, prevajanju odgovorov respondentov v podobnih študijah, še pomembneje pa je, da skozi kvalitativne intervjuje z raziskovalci, vključenimi v mednarodni longitudinalni študiji, razmišlja o konkretnih strategijah in izzivih pri metodologiji in prevajanju. Kvalitativni individualni strukturirani intervjuji in observacije s participacijo sta glavni metodi, uporabljeni za namen vpogleda v študijo primera.
The Cross-National Longitudinal Study: Older Audiences in the Digital Media Environment (Mednacionalna longitudinalna študija: starejša populacija v okolju digitalnih medijev, oz. na kratko ACT Longitudinalna študija) služi kot študija primera. Ta študija zajema osem držav in je imela tri valove zbiranja podatkov (2016, 2018, 2020), z glavnim fokusom na pridobivanju kvantitativnih podatkov. Glavni delovni jezik ACT Longitudinalne študije je angleščina in glavni instrument, vprašalnik, vključuje vprašanja odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. Obravnava odgovorov respondentov na kombinirana vprašanja je vključevala prevajanje v angleščino iz osmih jezikov in zagotavljanje kohezivnega končnega nabora podatkov za celo projektno ekipo.
Primarni cilj te magistrske naloge je bil preučiti ACT Longitudinalno študijo in pod drobnogled vzeti kvalitativni del te študije proces prevajanja odgovorov na vprašanja odprtega in kombiniranega tipa. Eden od ciljev te magistrske naloge je bil pridobiti vpogled v delo v veliki mednarodni longitudinalni študiji, razumeti združevanje nabora podatkov in prevodov v angleškem jeziku. Poleg tega je bil namen identificirati izzive in probleme, s katerimi so se srečevali raziskovalci, ki niso usposobljeni prevajalci, v procesu prevajanja. Z identifikacijo problemov je posledično mogoče najti strategije, rešitve in izboljšave prevodov, ki bi bile lahko aplicirane na podobne mednarodne študije.
Kot že nakazano, metodologija uporabljena za to magistrsko nalogo zajema intervjuje in observacije. Intervjuvanci so tisti raziskovalci, ki so prevajali odgovore respondentov. Iz pogovorov je razbrati, na kakšen način so pristopali k prevajanju, s katerimi orodji so si pomagali, na podlagi česa so se odločali v primeru težav, če so dokumentirali postopek, njihova razmišljanja o valovih študije, o prednostih in slabostih njihovega pristopa k prevodom in nenazadnje, o možnih izboljšavah, olajšavah in nasvetih za prihodnje študije. Načrtovanih je bilo sedem intervjujev, vendar je zaradi različnih razlogov vzorec manjši. Končni vzorec tvorijo štirje intervjuvanci.
Izkazalo se je, da po večini raziskovalci v tej študiji jemljejo prevajanje odgovorov kot nekaj, kar je potrebno narediti za to, da je narejeno in ne posvečajo velike pozornosti prevajanju. Člani študije, ki niso profesionalni prevajalci, so se med prevajanjem soočali z različnimi problemi. Nekaj problemov je povezanih z nerazumevanjem odgovorov, nekateri problemi pa se nanašajo na poznavanje kulturnega ozadja in širšega konteksta. Intervjuvanci so opozorili tudi na pomanjkanje navodil in opozoril s strani celotne skupine, ki bi bila pomembna za zagotavljanje koherentnosti in reševanje morebitnih problemov.
Ugotovilo se je, da je komunikacija v skupini zelo pomembna. V prihodnje bi bilo potrebno zagotoviti, da se celotna skupina strinja, kakšna vprašanja bodo vključena v vprašalnik, kako se bo obravnavalo in uporabilo odgovore respondentov, kaj je potrebno prevesti in kako se bo prevajalo. Poleg tega je pomembno določiti, ali bo prevajalec zunanji ali bo prevajal nekdo, ki je vključen v projekt. V slednjem slučaju mora član ekipe dobiti natančna navodila skupine, ponuditi pa se mora tudi možnost, da se v primeru nejasnosti ali problemov lahko posvetuje z skupino. |
|---|
