Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (1945-1947) : magistrsko delo

Herceg, Ane Marie

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (1945-1947) : magistrsko delo
Avtorji:	ID Herceg, Ane Marie (Avtor) ID Bajc, Gorazd (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	MAG_Herceg_Ane_Marie_2024.pdf (1,52 MB) MD5: 7CC30D3CA348C498B819B9A2013F2696
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	V magistrskem delu je obravnavan odnos britanskih zasedbenih oblasti do Slovencev na avstrijskem Koroškem v obdobju med letoma 1945 in 1947, pri čemer se osredotoča na čas do Londonske konference januarja 1947, ko je bila tema pogovorov avstrijsko-jugoslovanska razmejitev. Pri tem so bili upoštevani objavljeni dokumenti ameriške in britanske diplomacije ter neobjavljeni primarni viri, ki jih hranita Britanski državni arhiv (The National Archives) v Kew-Londonu in Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Za raziskavo so bili analizirani tudi avtobiografski zapisi, spomini pripadnikov slovenske manjšine ter poročanja časopisov različnih političnih usmeritev – projugoslovanskih in proavstrijskih. Namen magistrskega dela je bil osvetliti elemente nasilja, ki v tem obdobju še niso bili temeljito raziskani. Z analizo iz t. i. tretje strani in pričevanj koroških Slovencev delo prikaže različne oblike nasilja na podlagi izbranih primerov. Povojno obdobje je bilo za urejanje manjšinskih pravic Slovencev eno najzahtevnejših, saj je bila Avstrija razdeljena na več okupacijskih con, pri čemer je Koroško upravljala britanska zasedbena oblast. Ta je Slovencem sicer zagotavljala določene pravice in svoboščine s pobudami, kot so izdaja slovenskega časopisa Koroška kronika, predvajanje radijskih oddaj v slovenščini, spodbujanje kulturnega udejstvovanja ter postopna denacifikacija. Kljub temu pa so počasno ukrepanje, neodločnost ali celo sodelovanje z (nekdanjimi) nacisti s strani britanskih oblasti prispevali k izvajanju določene mere represije in nasilja. Čeprav so bili Britanci in njihovi politični predstavniki v Avstriji seznanjeni z nasiljem nad Slovenci, so z neukrepanjem zasledovali politiko čimprejšnje stabilizacije Avstrije in germanizacije.
Ključne besede:	Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, Koroška, britanska zasedbena oblast, 1945–1947, nasilje, manjšina.
Geografsko pokritje:	Avstrija;
Časovno pokritje:	1945-1947;
Kraj izida:	Maribor
Kraj izvedbe:	Maribor
Založnik:	A. M. Herceg
Leto izida:	2024
Št. strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (VIII, 100 str.))
PID:	20.500.12556/DKUM-90122
UDK:	94(436.5=163.6)"1945/1947"(043.2)
COBISS.SI-ID:	207327747
Datum objave v DKUM:	12.09.2024
Število ogledov:	186
Število prenosov:	306
Metapodatki:
Področja:	FF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	23.08.2024

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Violence against Slovenes in Austrian Carinthia (1945-1947)
Opis:	This master’s thesis explores the treatment of Slovenes in the Austrian Carinthia by the British occupational authority between 1945 and 1947, focusing on the period leading up to the London Conference in January 1947, during which the Austrian-Yugoslav border demarcation was the topic of their discussions. The research incorporates documents of American and British diplomacy and unpublished primary sources held by the British National Archives in Kew-London and the Archives of the Republic of Slovenia in Ljubljana. Additionally, autobiographical accounts, memoirs of members of the Slovenian minority and newspaper reports of various political orientations – pro-Yugoslav and pro-Austrian – were analysed. The aim of this master's thesis was to shed light on elements of violence during this period that had not yet been thoroughly researched. By analysing the so-called third party and the testimonies of the Slovenes from Carinthia, the thesis illustrates various forms of violence based on selected cases of violence. The post-war period was one of the most challenging for the regulation of minority rights of Slovenes, as Austria was divided into several occupation zones, with Carinthia administered by the British occupational authority. The British guaranteed certain rights and freedoms to the Slovenes through initiatives such as the publication of the Slovene newspaper Koroška kronika, the broadcasting of radio broadcasts in Slovene, the promotion of cultural activities, and the gradual denazification of Slovenes. However, the British authorities’ the slow action, indecision or even collaboration with the (former) Nazis contributed to a certain degree of repression and violence. Even though the British and their political representatives in Austria were aware of the violence against Slovenes, they did not take action, which was part of their policy of stabilising Austria and Germanising it as soon as possible.
Ključne besede:	Slovenia, Yugoslavia, Austria, Carinthia, British occupational authority, 1945–1947, violence, minority.

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj