| Naslov: | Vpliv izbire postopkov in instrumentov javnega naročanja na smotrnost porabe javnih sredstev |
|---|
| Avtorji: | ID Matas, Sašo (Avtor) ID Oplotnik, Žan Jan (Mentor) Več o mentorju...  |
| Datoteke: | DOK_Matas_Saso_2025.pdf (5,07 MB) MD5: 816AA90D687EA61C4499BF8A20E940AF
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Doktorsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.08 - Doktorska disertacija |
|---|
| Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
|
|---|
| Opis: | V doktorski disertaciji proučujemo vpliv postopkov in instrumentov javnega naročanja na smotrno porabo javnih sredstev, katere pomemben element je alokacijska učinkovitost. Razumevanje učinkovitosti sistema javnega naročanja, ki temelji na evropskih pravilih javnega naročanja, je vse bolj pomembno, saj javno naročanje predstavlja vse večji del javne potrošnje. Učinkovito javno naročanje kot vzvod smotrne porabe javnih sredstev lahko dosega precejšnje prihranke, pri čemer učinkovitost razumemo kot boljše doseganje vrednosti za denar. Povezava med slabimi praksami javnega naročanja in ekonomsko rastjo je nedvoumna, zato morajo reforme javnega naročanja, ki želijo povečati rast, temeljito razumeti kompleksnost narave sistema javnega naročanja ter hkrati nasloviti vrsto izzivov na področju odgovornosti, transparentnosti, poštenosti in ekonomske učinkovitosti. Temeljni cilj doktorske disertacije je izvesti neposredno primerjavo različnih postopkov javnega naročanja, tehnik javnega naročanja in sekundarnih politik ter analizirati njihov vpliv na smotrnost porabe javnih sredstev z vidika teorije učinkovitosti izmenjevalnih mehanizmov. V prvi fazi teoretičnega dela smo predstavili teorijo funkcije javnih financ, predvsem alokacijsko funkcijo kot eno izmed treh funkcij, in ugotavljali elemente smotrne porabe javnih sredstev v luči smotrnosti poslovanja, kot jih pojasnjujejo standardi mednarodnega revidiranja. Ugotovili smo, da učinkovito upravljanje z javnimi financami temelji na fiskalni disciplini in alokacijski učinkovitosti. Smotrnost poslovanja oblikujejo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kjer načelo učinkovitosti pomeni pridobiti največ iz razpoložljivih sredstev. Pri proučevanju sistema javnega naročanja smo pojasnili ekonomske razloge urejanja tega sistema in pregledali literaturo s področja učinkovitosti javnega naročanja, ki poskuša pojasniti nekatere dejavnike, ki lahko vplivajo na njegovo učinkovitost, te dejavnike pa primarno ureja skupni evropski pravni okvir javnega naročanja. V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili spoznanja teorije dražb. Naša raziskava proučuje vse izvedene postopke v obdobju od leta 2016 do 2023 in je neslučajnostne narave, saj so bili izbrani vsi postopki v tem obdobju, proučevali pa smo več kot 15 različnih dejavnikov. Na podlagi raziskave smo ugotovili statistično značilne različne učinke vključenih dejavnikov, ki pojasnjujejo, da je mogoče z različno kombinacijo (vključenih dejavnikov), spodbudami in omejevanjem uporabe različnih dejavnikov vzpostaviti učinkovit sistem javnega naročanja. Vzpostaviti ga je mogoče na podlagi normativnega okvira, da omogoča smotrno porabo javnih sredstev. V svoji raziskavi smo ugotovili, da razlika med postopki glede na učinke in posledično na smotrno porabo javnih financ obstaja. Ugotovili smo, da sta najučinkovitejša postopka odprti postopek in postopek naročila male vrednosti, v teh postopkih pa je prisotna tudi največja konkurenčnost. Na drugi strani pa so najmanj učinkoviti netransparentni oziroma omejujoči postopki (v smislu proste dostopnosti), na primer postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki ima tudi najnižje število ponudb. Med učinkovitostjo transparentnih in netransparentnih postopkov obstaja znatna razlika. V raziskavi smo preverjali tudi statistično pomembne razlike med tremi tehnikami oziroma instrumenti, ki se uporabljajo v javnem naročanju, torej med elektronsko obratno dražbo, skupnim javnim naročanjem in okvirnim sporazumom ter kombinacijo med njimi. Ugotovili smo, zopet s preverjanjem statistično pomembnih razlik med njimi pri razliki ocenjene in pogodbene vrednosti, da je najučinkovitejši instrument, ki uporablja mehanizem skupnega javnega naročanja, bodisi samostojno naročilo ali v kombinaciji z elektronsko dražbo (in tudi okvirnim sporazumom). Na drugi strani pa je najmanj učinkovit instrument okvirnega sporazuma. Na koncu naloge podamo predloge za izboljšanje regulatornega okvira sistema javnega naročanja. |
|---|
| Ključne besede: | javno naročanje, smotrna poraba javnih sredstev, učinkovit sistem javnega naročanja, teorija dražb, Evropska unija, Slovenija. |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Založnik: | S. Matas] |
|---|
| Leto izida: | 2025 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-92336  |
|---|
| UDK: | 351.712:336.1(043.3) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 259742979  |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 03.12.2025 |
|---|
| Število ogledov: | 235 |
|---|
| Število prenosov: | 79 |
|---|
| Metapodatki: |  |
|---|
| Področja: | EPF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |