| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Biti priseljenec v severovzhodni Sloveniji : socialno-kulturna antropološka analiza integracije različnih skupin priseljencev v Mariboru
Avtorji:ID Marič, Mojca (Avtor)
ID Godina, Vesna V. (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf DOK_Maric_Mojca_2025.pdf (5,29 MB)
MD5: C87B15C15E8D85C7664F3A8F772CBB39
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V doktorski disertaciji analiziramo težave integracije priseljencev v Mariboru na podlagi kvalitativnih podatkov, zbranih skozi antropološko terensko delo opazovanja z delno udeležbo in polstrukturiranih intervjujev med različnimi skupinami priseljencev, in sicer oseb s statusom mednarodne zaščite, ekonomskih in ljubezenskih priseljencev med letoma 2015 ter 2025. Na podlagi zbranih podatkov je bila opravljena kritična analiza najpomembnejših področij integracije priseljencev v Mariboru z emskega zornega kota samih priseljencev. Takšna analiza lahko predstavlja uporabno osnovo za razumevanje položaja priseljencev v Mariboru in za oblikovanje učinkovitih rešitev težav njihove integracije. Kljub različnim osebnim zgodovinam, družbam, iz katerih prihajajo, različnim razlogom za migracijo so vsi opisali več enakih težav, ki ovirajo njihovo uspešno integracijo. Poročali so o težavah pri učenju slovenskega jezika – zaradi njegove zahtevnosti, neustrezne organizacije tečajev, nekateri učitelji se ne zavedajo, da je učenje jezika tudi učenje kulture in družbe. Kot eno največjih težav izpostavljajo, da jezika ne morejo vaditi v vsakdanjem življenju, delno, ker so brezposelni, izolirani v stanovanjih, delno, ker nimajo slovenskih prijateljev, hkrati pa ne obstajajo organizirane priložnosti za druženje s Slovenci. Jezikovne ovire povezujejo z ekonomskim vključevanjem in z zaposlitvijo, ki je težko dosegljiva ali dosegljiva le za nizkokvalificirana dela, pogosto negotova. Tisti, ki so zaposleni, opravljajo dela, ki niso skladna z njihovo izobrazbo, s kvalifikacijami. Poročajo, da je zaposlitev najpogosteje mogoča le preko neformalnih zvez. Poročajo o delu na črno, različnih oblikah prekarizacije. Zaposlitev razumejo kot prostor, kjer lahko poleg finančne neodvisnosti vzpostavijo socialna omrežja in razvijajo funkcionalno znanje slovenskega jezika. Povezava med delom in jezikom je izpostavljena kot zelo pomembna: priseljenci praviloma zaradi slabega znanja jezika niso dobili službe, hkrati službo razumejo kot pomembno priložnost za učenje jezika. Kot osrednjo težavo izpostavljajo težavno vzpostavljanje socialnih mrež z lokalnim prebivalstvom, kar vidijo kot ključno za delovanje v družbi in za dostop do informacij. Vse udeleženke raziskave razen ene v svoji mreži nimajo slovenskih prijateljev, udeleženci jih imajo. Vsi so opisali Slovence kot vljudne, a zadržane, hladne. Socialne odnose imajo z drugimi priseljenci, zlasti s tistimi iz lastne države. O resnih težavah poročajo tudi pri dostopu do informacij, ki so nujne za organizacijo vsakdanjega življenja v Sloveniji. Te informacije jim niso dostopne v angleškem ali maternem jeziku, ne v formalnih institucijah, kjer morajo urejati postopke v zvezi s svojim statusom. Pogosto uslužbenci z njimi ne znajo komunicirati v angleščini. Nujne informacije pridobijo od drugih priseljencev, kar lahko vodi do dezinformacij. Osebam z mednarodno zaščito so vir pomoči nevladne organizacije, področje ni dolgoročno sistemsko urejeno. Poročali so tudi o diskriminaciji in različnih oblikah rasizma. Diskriminacijo povezujejo z nezmožnostjo pridobitve zaposlitve in z diskriminacijo v socialnih odnosih. Poročali so tako o biološkem kot o kulturnem rasizmu. Kulturni rasizem je povezan z nezadostnim znanjem slovenskega jezika, kar so doživeli v formalnih institucijah. Pri biološkem rasizmu pa se jih Slovenci izogibajo zaradi barve kože, las ipd. Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja več odprtih in zapletenih težav integracije priseljencev v Mariboru. Integracijo sami razumejo kot vključevanje, prilagajanje ob ohranjanju svoje kulture in izvorne identitete, ki jima dodajajo nove elemente slovenske kulture. V praksi pogosto doživljajo diskriminacijo in pritisk po asimilaciji. Psihološko stanje sodelujočih kaže na neuspešnost integracije. Vsi poročajo o depresiji in drugih oblikah psihičnega trpljenja zaradi socialne izključenosti in segregacije, nekateri tudi o dolgotrajnih in hudih psihičnih stiskah.
Ključne besede:socialno-kulturna antropologija, integracija, osebe z mednarodno zaščito, ljubezenski priseljenci, ekonomski priseljenci
Geografsko pokritje:Maribor (Slovenija);
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:M. Marič
Leto izida:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (III, 811 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-92545 Novo okno
UDK:316.4.063.3:314.15-026.48(497.4Maribor)(043.3)
COBISS.SI-ID:243813891 Novo okno
Datum objave v DKUM:25.07.2025
Število ogledov:362
Število prenosov:179
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:17.04.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Being an immigrant in Northeast Slovenia : a social-cultural anthropological analysis of the integration of different groups of immigrants in Maribor
Opis:This doctoral dissertation investigates the challenges of immigrant integration in Maribor through qualitative data collected via anthropological fieldwork – specifically, partly participant observation and semi-structured interviews conducted between 2015 and 2025. The study focuses on individuals with international protection status, economic migrants, and so-called “love migrants”. These data underpin a critical analysis of core dimensions of integration, examined from the perspective of immigrants themselves. This bottom-up approach offers an essential foundation for understanding their social position and for shaping more effective integration strategies. Despite varied backgrounds, countries of origin, and reasons for migration, participants identified several common barriers to integration. Chief among these was the acquisition of the Slovenian language, hindered by its structural complexity, inadequately designed courses, and limited recognition that language learning also involves cultural and social adaptation. A particularly pressing issue was the lack of opportunities to use Slovenian in everyday life – often due to unemployment, social isolation, and a shortage of meaningful contact with Slovenians. Language barriers were closely intertwined with limited economic inclusion. Employment opportunities were often restricted to low-skilled and insecure roles, frequently misaligned with participants’ qualifications. Jobs were typically accessed through informal networks, with widespread reports of undeclared work and precarious labour. Nevertheless, employment was seen not only as a source of financial independence but also as a crucial setting for building social ties and acquiring practical language skills. This dual role created a persistent paradox: inadequate language skills obstructed access to work, yet work was viewed as the key to improving those very skills. Building social networks with the local population posed another major challenge. Nearly all female participants reported having no Slovenian friends, while male participants had slightly more success. Slovenians were often described as polite but emotionally distant. As a result, most social relationships were confined to other immigrants, particularly compatriots. Participants also faced significant obstacles in accessing essential everyday information, often unavailable in English or in their native languages. Even within formal institutions, communication was hampered by officials lacking sufficient English proficiency. Consequently, many relied on informal peer networks, increasing the risk of misinformation. For individuals with international protection, NGOs served as a crucial support system, though assistance remained fragmented and lacked long-term structural coordination. Discrimination and racism were frequently reported, particularly in relation to employment and social interaction. Participants described both cultural and biological racism: cultural, linked to language-based exclusion in institutional settings; biological, tied to visible physical differences that led to social avoidance or exclusion. The findings reveal a persistent web of interrelated barriers that hinder immigrant integration in Maribor. Participants largely conceptualized integration as a process of inclusion and adaptation that allows for the preservation of cultural identity while incorporating aspects of Slovenian culture. In practice, however, many encountered discrimination and pressure to assimilate. Their psychological states reflected the limitations of existing integration efforts: all reported emotional distress – including depression and long-term mental health challenges – stemming from social exclusion and marginalization.
Ključne besede:sociocultural anthropology, integration, persons with international protection, love migrants, economic migrants


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici