| Title: | Biti priseljenec v severovzhodni Sloveniji : socialno-kulturna antropološka analiza integracije različnih skupin priseljencev v Mariboru |
|---|
| Authors: | ID Marič, Mojca (Author)
ID Godina, Vesna V. (Mentor) More about this mentor...  |
|---|
| Files: |  DOK_Maric_Mojca_2025.pdf (5,29 MB)
MD5: C87B15C15E8D85C7664F3A8F772CBB39
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Doctoral dissertation |
|---|
| Typology: | 2.08 - Doctoral Dissertation |
|---|
| Organization: | FF - Faculty of Arts
|
|---|
| Abstract: | V doktorski disertaciji analiziramo težave integracije priseljencev v Mariboru na podlagi kvalitativnih podatkov, zbranih skozi antropološko terensko delo opazovanja z delno udeležbo in polstrukturiranih intervjujev med različnimi skupinami priseljencev, in sicer oseb s statusom mednarodne zaščite, ekonomskih in ljubezenskih priseljencev med letoma 2015 ter 2025. Na podlagi zbranih podatkov je bila opravljena kritična analiza najpomembnejših področij integracije priseljencev v Mariboru z emskega zornega kota samih priseljencev. Takšna analiza lahko predstavlja uporabno osnovo za razumevanje položaja priseljencev v Mariboru in za oblikovanje učinkovitih rešitev težav njihove integracije. Kljub različnim osebnim zgodovinam, družbam, iz katerih prihajajo, različnim razlogom za migracijo so vsi opisali več enakih težav, ki ovirajo njihovo uspešno integracijo. Poročali so o težavah pri učenju slovenskega jezika – zaradi njegove zahtevnosti, neustrezne organizacije tečajev, nekateri učitelji se ne zavedajo, da je učenje jezika tudi učenje kulture in družbe. Kot eno največjih težav izpostavljajo, da jezika ne morejo vaditi v vsakdanjem življenju, delno, ker so brezposelni, izolirani v stanovanjih, delno, ker nimajo slovenskih prijateljev, hkrati pa ne obstajajo organizirane priložnosti za druženje s Slovenci. Jezikovne ovire povezujejo z ekonomskim vključevanjem in z zaposlitvijo, ki je težko dosegljiva ali dosegljiva le za nizkokvalificirana dela, pogosto negotova. Tisti, ki so zaposleni, opravljajo dela, ki niso skladna z njihovo izobrazbo, s kvalifikacijami. Poročajo, da je zaposlitev najpogosteje mogoča le preko neformalnih zvez. Poročajo o delu na črno, različnih oblikah prekarizacije. Zaposlitev razumejo kot prostor, kjer lahko poleg finančne neodvisnosti vzpostavijo socialna omrežja in razvijajo funkcionalno znanje slovenskega jezika. Povezava med delom in jezikom je izpostavljena kot zelo pomembna: priseljenci praviloma zaradi slabega znanja jezika niso dobili službe, hkrati službo razumejo kot pomembno priložnost za učenje jezika. Kot osrednjo težavo izpostavljajo težavno vzpostavljanje socialnih mrež z lokalnim prebivalstvom, kar vidijo kot ključno za delovanje v družbi in za dostop do informacij. Vse udeleženke raziskave razen ene v svoji mreži nimajo slovenskih prijateljev, udeleženci jih imajo. Vsi so opisali Slovence kot vljudne, a zadržane, hladne. Socialne odnose imajo z drugimi priseljenci, zlasti s tistimi iz lastne države. O resnih težavah poročajo tudi pri dostopu do informacij, ki so nujne za organizacijo vsakdanjega življenja v Sloveniji. Te informacije jim niso dostopne v angleškem ali maternem jeziku, ne v formalnih institucijah, kjer morajo urejati postopke v zvezi s svojim statusom. Pogosto uslužbenci z njimi ne znajo komunicirati v angleščini. Nujne informacije pridobijo od drugih priseljencev, kar lahko vodi do dezinformacij. Osebam z mednarodno zaščito so vir pomoči nevladne organizacije, področje ni dolgoročno sistemsko urejeno. Poročali so tudi o diskriminaciji in različnih oblikah rasizma. Diskriminacijo povezujejo z nezmožnostjo pridobitve zaposlitve in z diskriminacijo v socialnih odnosih. Poročali so tako o biološkem kot o kulturnem rasizmu. Kulturni rasizem je povezan z nezadostnim znanjem slovenskega jezika, kar so doživeli v formalnih institucijah. Pri biološkem rasizmu pa se jih Slovenci izogibajo zaradi barve kože, las ipd. Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja več odprtih in zapletenih težav integracije priseljencev v Mariboru. Integracijo sami razumejo kot vključevanje, prilagajanje ob ohranjanju svoje kulture in izvorne identitete, ki jima dodajajo nove elemente slovenske kulture. V praksi pogosto doživljajo diskriminacijo in pritisk po asimilaciji. Psihološko stanje sodelujočih kaže na neuspešnost integracije. Vsi poročajo o depresiji in drugih oblikah psihičnega trpljenja zaradi socialne izključenosti in segregacije, nekateri tudi o dolgotrajnih in hudih psihičnih stiskah. |
|---|
| Keywords: | socialno-kulturna antropologija, integracija, osebe z mednarodno zaščito, ljubezenski priseljenci, ekonomski priseljenci |
|---|
| Geographic coverage: | Maribor (Slovenija); |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Place of performance: | Maribor |
|---|
| Publisher: | M. Marič |
|---|
| Year of publishing: | 2025 |
|---|
| Number of pages: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (III, 811 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-92545 |
|---|
| UDC: | 316.4.063.3:314.15-026.48(497.4Maribor)(043.3) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 243813891 |
|---|
| Publication date in DKUM: | 25.07.2025 |
|---|
| Views: | 361 |
|---|
| Downloads: | 179 |
|---|
| Metadata: |    |
|---|
| Categories: | FF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |
