Ergonomija delovnega okolja kot dejavnik tveganja za pojav sindroma izgorelosti pri medicinskih sestrah

Frlic, Neja

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Ergonomija delovnega okolja kot dejavnik tveganja za pojav sindroma izgorelosti pri medicinskih sestrah
Avtorji:	ID Frlic, Neja (Avtor) ID Stričević, Jadranka (Mentor) Več o mentorju... ID Haložan, David (Komentor)
Datoteke:	MAG_Frlic_Neja_2025.pdf (1,33 MB) MD5: 7345B05987AD310603733F4B74B84ADB
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Magistrsko delo/naloga
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Opis:	Uvod: Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije se vsakodnevno spopadajo s kompleksnimi, izrednimi situacijami, ki nanje delujejo kot stresorji in pomembno vplivajo na njihovo zdravje in kakovost življenja. Vir stresa predstavljajo tudi delovni pogoji na delovnem mestu, zaradi katerih medicinske sestre doživljajo nezadovoljstvo in trpijo zaradi izgorelosti. Metode: V teoretičnem delu magistrskega dela je za opredelitev področja uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne literature. V nadaljevanju je bil v okviru raziskovalne naloge oblikovan anketni vprašalnik, ki je bil s pomočjo platforme 1KA posredovan sobnim medicinskim sestram oz. medicinskim sestram ob pacientu na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok – Oddelek za intenzivno terapijo, Kliničnem oddelku za interno intenzivno medicino in Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja – enota intenzivne terapije. Rezultati: Več kot polovica vprašanih medicinskih sester se strinja s trditvijo, da slaba prilagojenost delovnega okolja zaposlenim povečuje tveganje za pojav sindroma izgorelosti. Pri več kot polovici vprašanih so se v zadnjih 12 mesecih pojavili občutek izčrpanosti, nihanje razpoloženja, pomanjkanje apetita, prebavne težave, težave s spanjem, tesnoba, glavobol in bolečine v vratu, ramenih, zgornjem in spodnjem delu hrbta. Več kot polovica se je srečala tudi s padcem učinkovitosti, padcem koncentracije, upadom motivacije, delanjem napak, pozabljivostjo, jezo, nervoznostjo, občutkom ničvrednosti, razočaranjem nad sabo in z občutkom krivde. Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije se za premeščanje pacientov največ poslužujejo rjuh in desk, najmanj pa pasu za premeščanje, prostostoječega premičnega dvigala in stropnega dvigala. Ti jim pogosto sploh niso na voljo. Rezultati so pokazali, da se medicinske sestre v enotah intenzivne terapije redko soočajo s konflikti, največ sicer s strani sodelavcev. Tudi verbalno ali fizično nasilje se redko pojavi s strani sodelavcev in pacientov, načeloma se z njim ne soočajo. Največ pohval anketirane medicinske sestre dobijo s strani pacientovih svojcev, pacientov, manj s strani sodelavcev in najmanj s strani managementa oddelka. Razprava in zaključek: Delo medicinskih sester v enotah intenzivne terapije je močno obremenjujoče, tako fizično kot psihično, kar ima dolgoročne posledice tako za posameznike kot za organizacijo. Obremenjujoče delovno okolje, pomanjkanje potrebne opreme in slaba ergonomska prilagojenost okolja le še dodatno poslabšujejo delovne pogoje in povečujejo tveganje za izgorelost. Poskrbeti je treba tudi za izboljšanje medosebnih odnosov na delovnem mestu, spodbujati boljšo komunikacijo med sodelavci in vodstvom ter povečati prepoznavnost in spoštovanje dela medicinskih sester.
Ključne besede:	enota intenzivne terapije, izgorelost, ergonomija
Kraj izida:	Kranj
Leto izida:	2025
PID:	20.500.12556/DKUM-92731
COBISS.SI-ID:	248071683
Datum objave v DKUM:	08.09.2025
Število ogledov:	289
Število prenosov:	24
Metapodatki:
Področja:	FOV
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	08.05.2025

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Ergonomics of the workplace as a risk factor for the occurrence of burnout syndrome in nurses
Opis:	Introduction: Nurses in intensive care units (ICU) on a daily basis deal with complex, emergency situations that act as stressors and have a significant impact on their health and quality of life. Working conditions in the workplace are also a source of stress, causing nurses to experience dissatisfaction and suffer from burnout. Methods: In the theoretical part of the master's thesis, we used a descriptive method with a review of scientific and professional literature to define the field. We developed and sent a questionnaire through the 1Ka platform to bed side nurses at the Clinical Department of Anesthesiology and Intensive Care Units - Department of Intensive Care (OIT), Clinical Department of Internal Intensive Medicine (KOIIM) and Clinical Department of Cardiovascular Surgery - Intensive Care Unit (KVIT). Results: More than half of the nurses surveyed agree with the statement that poor adaptation of the working environment to employees increases the risk of burnout. More than half of the respondents experienced a feeling of exhaustion, mood swings, lack of appetite, digestive problems, sleep problems, anxiety, headache and pain in the neck, shoulders, upper and lower back in the last 12 months. More than half of them also experienced a drop in efficiency, a drop in concentration, a decrease in motivation, making mistakes, forgetfulness, anger, nervousness, a sense of worthlessness, disappointment in oneself and a sense of guilt. Nurses at the ICU make the most use of sheets and boards, and the least use of the transfer belt, free-standing movable lift and ceiling lift to transfer patients. These are often not available to them at all. The results showed that nurses in the ICU rarely face conflicts, mostly from colleagues. Also, verbal or physical violence rarely occurs on the part of co-workers and patients, in principle they do not face it. The surveyed nurses receive the most praise from the patient's relatives, patients, less from colleagues and the least from the management of the department. Discussion and conclusion: The work of nurses at the ICU is highly taxing, both physically and mentally, with long-term consequences for both individuals and the organisation. A burdensome working environment, a lack of necessary equipment and poor ergonomic adaptation of the environment only further worsen working conditions and increase the risk of burnout. It is also necessary to improve interpersonal relationships in the workplace, promote better communication between colleagues and management, and increase the visibility and respect of the work of nurses.
Ključne besede:	intensive care unit, burnout, ergonomics

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj