| Abstract: | Književna dela predstavljajo pomemben didaktični pripomoček pri učenju tujega jezika, saj učencem ne omogočajo le razvoja jezikovnih spretnosti, temveč spodbujajo tudi njihovo kritično mišljenje ter krepijo njihovo sociokulturno ozaveščenost. Pričujoče magistrsko delo se ukvarja z vključevanjem književnosti v pouk angleščine v zadnjem triletju osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela so opredeljeni kriteriji za izbor primernih književnih del, kot so starost učencev, njihova jezikovna raven znanja ter cilji, standardi in tematska področja, kot jih opredeljuje dokument Učni načrt. Program osnovna šola. Angleščina (Andrin et al., 2016). Ta izhodišča služijo kot glavne smernice pri določanju, katera književna besedila so pedagoško primerna za uporabo pri pouku angleščine. Učni načrt poudarja pomen izbire besedil, ki so skladna z jezikovnimi zmožnostmi učencev, kot jih opredeljujejo jezikovne ravni po SEJO. Jezikovne ravni po SEJO so šeststopenjski okvir (A1–C2), ki sistematično opisuje posameznikove jezikovne zmožnosti (razumevanje, govorjenje, pisanje in branje) na različnih stopnjah jezikovne usposobljenosti. Do konca zadnjega triletja osnovne šole učenci pričakovano dosegajo jezikovno raven A2–B1, kar pomeni, da razumejo in tvorijo preproste stavke o vsakdanjih temah ter se zmorejo sporazumevati v znanih situacijah. Izbira književnih del s primerno težavnostjo je ključnega pomena pri vključevanju književnosti v jezikovni pouk, saj lahko izbira prezahtevnih del vodi do slabega odnosa do branja in učence demotivira. Posebna pozornost je v magistrskem delu namenjena vlogi književnosti pri učenju jezika, tako pri razvijanju jezikovnih spretnosti kot krepitvi sociokulturne ozaveščenosti in pozitivnega odnosa do branja. Vključevanje književnih besedil v pouk tujega jezika omogoča celosten pristop k obravnavi učenca, saj učenca spodbudi k aktivnemu sodelovanju in spodbuja razvoj vseh štirih jezikovnih veščin (branje, pisanje, ustno sporočanje in slušno razumevanje), hkrati pa podpira osebnostno rast in pripomore k boljšemu razumevanju različnih družb in kultur. Jezik v književnih delih je bogat in raznolik, poleg tega učencem omogoča stik s tujim jezikom v naravnem kontekstu, s čimer presega običajna, informacijsko usmerjena besedila, ki jih najdemo v učbenikih. Tovrsten, avtentičen stik z jezikom spodbuja globlje razumevanje družbenih tem, hkrati pa učencem omogoča povezovanje besedil z lastnimi izkušnjami, kar pozitivno vpliva na njihovo zanimanje za branje. Branje, ki v učencu spodbudi radovednost, vodi v pozitivno bralno izkušnjo, ima boljše in trajnejše učne rezultate ter vodi do pozitivnega odnosa do branja. Književna dela morajo biti zato učencu zanimiva in vsebovati teme in situacije, s katerimi se učenec lahko poistoveti. Branje prispeva tudi k razvoju sociokulturne ozaveščenosti, saj so književna dela produkt družbe. Skozi branje takih besedil so učenci v stiku z družbenim okoljem, v katerem so ta besedila nastala, kar jim omogoča vpogled v način življenja in vrednote ljudi v tem družbenem okolju ter prispeva k oblikovanju njihovega lastnega vrednotnega sistema. Predstavljeni dejavniki in kriteriji podpirajo premišljen pristop pri izbiri književnih besedil, ki so v skladu z učnimi zahtevami, opredeljenimi v učnem načrtu, in hkrati omogočajo aktivno vključenost učencev na čustveni in kognitivni ravni.
Empirični del magistrskega dela je razdeljen na dva glavna sklopa. V prvem delu smo analizirali izbor učbenikov, ki se trenutno uporabljajo pri pouku angleščine v zadnjih treh letih osnovne šole, in sicer seriji Messages in Touchstone, z namenom oceniti obseg in zvrst vključenih književnih besedil ter ugotoviti njihovo pedagoško funkcijo. Analiza je pokazala, da so književna dela sicer vključena v pouk angleščine, vendar so manj zastopana kot neknjižna besedila, njihova vloga pa je pogosto omejena na praktične cilje, saj so večinoma vključena zgolj kot sredstva za utrjevanje slovničnih struktur ali besedišča, ne služi ... |
|---|
