| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Kritična analiza spornih metod ugotavljanja laži : magistrsko delo
Avtorji:ID Bernik, Vita (Avtor)
ID Areh, Igor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Bernik_Vita_2025.pdf (1,42 MB)
MD5: 58432B2F6F862AD0AB39FC9A3BDAADF8
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Sporne metode ugotavljanja laži, kot so analiza mikroobraznih izrazov, tehnologija možganskih prstnih odtisov (angl. brain fingerprinting), analiza očesnih gibov in termografsko zaznavanje, pogosto temeljijo na pomanjkljivo preverjenih znanstvenih predpostavkah in neenotnih interpretacijah. Njihova uporaba v sodnih postopkih sproža številna vprašanja glede zanesljivosti, veljavnosti in etike. V nekaterih primerih, kot je Harrington v. State of Iowa (2003), so bili dokazi, pridobljeni s pomočjo takšnih tehnik, označeni kot nerelevantni ali nezadostno utemeljeni, kar potrjuje pomisleke o njihovi forenzični vrednosti. Tehnike pogosto ustvarjajo vtis znanstvene natančnosti, a številne študije kažejo na njihovo nizko ponovljivost in visoko stopnjo subjektivnosti. Poleg znanstvenih dvomov se pojavljajo tudi etične dileme, povezane z invazivnostjo nekaterih metod, zlasti pri uporabi nanotehnologij in biometričnih sistemov, ki lahko posegajo v pravico do zasebnosti in spoštovanje telesne integritete. Zaznavanje laži postane še posebej problematično, ko se rezultati interpretirajo brez jasno določenih standardov ali se uporabljajo zunaj sodne dvorane, npr. pri pogajanjih o priznavanju krivde. Čeprav nobena od analiziranih metod ne zagotavlja nedvoumne in znanstveno potrjene identifikacije laži, se določeni pristopi, kot sta kognitivna analiza izjav in strateška uporaba dokazov, kažejo kot obetavni. Usmerjanje razvoja v smeri metod, ki temeljijo na preverjenih vedenjskih indikatorjih in kognitivnih obremenitvah, ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic in strokovne odgovornosti predstavlja možen okvir za prihodnje izboljšave.
Ključne besede:zaznavanje laži, sporne metode, etika, zanesljivost, magistrska dela
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:V. Bernik
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:VIII f., 69 str.
PID:20.500.12556/DKUM-92842 Novo okno
UDK:159.9:177.3(043.2)
COBISS.SI-ID:240069123 Novo okno
Datum objave v DKUM:20.06.2025
Število ogledov:209
Število prenosov:60
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:18.05.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Critical analysis of contentious methods in lie detection
Opis:Contentious methods of lie detection, such as facial microexpression analysis, Brain Fingerprinting, eye movement analysis and thermographic detection, are often based on poorly validated scientific assumptions and inconsistent interpretations. Their application in legal proceedings raises numerous concerns regarding reliability, objectivity, and ethics. In some cases, such as Harrington v. State of Iowa (2003), evidence obtained through these techniques has been deemed irrelevant or insufficiently substantiated, supporting concerns about their forensic value. These techniques often create the illusion of scientific precision, yet numerous studies indicate low replicability and a high degree of subjectivity. In addition to scientific concerns, ethical dilemmas arise, particularly regarding the invasiveness of certain methods - especially neurotechnologies and biometric systems - which may infringe upon the right to privacy and bodily integrity. Lie detection becomes particularly problematic when results are interpreted without clear standards or used outside the courtroom, for instance, in plea bargaining. Although none of the analysed methods offers unequivocal and scientifically validated identification of deception, certain approaches - such as cognitive statement analysis and the strategic use of evidence - appear promising. A shift toward methods grounded in verified behavioural indicators and cognitive load principles, while respecting human rights and professional accountability, presents a potential framework for future development.
Ključne besede:forensic psychology, lie detection, pseudoscience, ethics, reliability


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici