| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Kontrastive Analyse deutscher und kroatischer Kollokationen : doktorska disertacija
Avtorji:ID Keglević, Ana (Avtor)
ID Jesenšek, Vida (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Stojić, Aneta (Komentor)
Datoteke:.pdf DOK_Keglevic_Blazevic_Ana_2025.pdf (3,37 MB)
MD5: 2ED0D395AB72738FE8957E1A64D6A02F
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Der Begriff Kollokation bezeichnet im Allgemeinen eine Mehrwortverbindung. Eine einheitliche, in der Kollokationsforschung akzeptierte Begriffsbestimmung sowie Klassifikation sucht man in der Fachliteratur jedoch vergebens. Aufgrund der wesentlichen Unterschiede in dem Verständnis des Kollokationsbegriffs wird in der aktuellen Kollokationsforschung zwischen einem engeren und weiteren Kollokationsbegriff unterschieden. Der vorliegenden Untersuchung wird jedoch der engere bzw. basisbezogene Kollokationsbegriff zugrunde gelegt. Dieser Kollokationsbegriff findet häufig Anwendung in der Fremdsprachendidaktik, Lexikographie, Übersetzungswissenschaft und Phraseologieforschung. Die Kollokation wird demnach als phraseologische Wortverbindung betrachtet, die sich aus einer Basis und einem Kollokator zusammensetzt. Die Basis ist die bedeutungstragende und übergeordnete Konstituente der Kollokation, der Kollokator ist die bedeutungsspezifizierende Konstituente. Für die weitere Analyse gilt es, die Kollokationen bestmöglich von anderen Wortverbindungen wie etwa freien Wortverbindungen und Idiomen abzugrenzen. Im Rahmen dieser Arbeit werden folgende Eigenschaften und Unterscheidungsmerkmale der Kollokationen angeführt: Mehrgliedrigkeit, Grammatizität, strukturelle Stabilität, lexikalische Stabilität, Evozierbarkeit, semantische Transparenz und Kontrastivität. Trotz der angeführten Charakteristiken ist eine klare Abgrenzung der Kollokationen von anderen Mehrwortverbindungen häufig schwierig, denn einige Eigenschaften der Kollokationen (z. B. die lexikalische Stabilität) sind nicht bei allen Kollokationen gleichermaßen ausgeprägt. Die Grundlage der vorliegenden Forschung bildet eine sprachkontrastive Analyse deutscher Kollokationen und ihrer kroatischen Äquivalente. Das Ziel dieser kontrastiven Untersuchung ist es, Unterschiede, Ähnlichkeiten sowie Gemeinsamkeiten der betrachteten Kollokationen auf semantisch-pragmatischer und struktureller Ebene festzustellen. Ermittelt werden die deutschen Kollokationen zu den 20 häufigsten bzw. frequentesten Substantive, die in den Kollokationen die Funktion der Basis übernehmen. Nach der Erarbeitung des Inventars deutscher Kollokationen folgt die Festlegung der kroatischen Äquivalente, wozu unterschiedliche ein- und zweisprachige Wörterbücher herangezogen werden. Nach der Äquivalenzzuordnung werden anhand eines kontrastiven Kollokationsmodells die Äquivalenztypen näher bestimmt. Unterschieden wird zwischen folgenden Äquivalenztypen: Volläquivalenz, Teiläquivalenz, Ersatzäquivalenz/ lexikalische Äquivalenz und Nulläquivalenz. Die Analyse zeigt, dass 71,1 % der Kollokationspaare stimmen auf der Inhalts- sowie Formebene übereinstimmen und somit zur Volläquivalenz gehören. Die Teiläquivalenz ist mit 19,3 % vertreten. Bei der Teiläquivalenz unterscheiden sich die Kollokationspaare am häufigsten auf der Inhaltsebene. Vor allem Unterschiede in der Metaphorik führen zur Teiläquivalenz. In 9,3 % der Fälle stehen den ermittelten Kollokationen Lexeme, Komposita oder Umschreibungen gegenüber. Anhand der kontrastive Analyse konnten neue sprachkontrastive Erkenntnisse gewonnen werden, die das Ableiten von Schlussfolgerungen sowie praktischen Implikationen für die Fremdsprachendidaktik, die Übersetzungswissenschaft und die Lexikographie ermöglichen.
Ključne besede:Kollokationen, deutsche Sprache, kroatische Sprache, Substantive, Korpusanalyse, Sketch Engine, detenten20, kontrastive Analyse, Äquivalenz
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:[Maribor
Založnik:A. Keglević Blažević]
Leto izida:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 118 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-93146 Novo okno
UDK:81'373.74'367.4=112.2=163.42(043.3)
COBISS.SI-ID:266685955 Novo okno
Datum objave v DKUM:29.01.2026
Število ogledov:149
Število prenosov:40
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:09.06.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Kontrastivna analiza nemških in hrvaških kolokacij
Opis:Pojem kolokacija na splošno označuje večbesedno zvezo, vendar enotne, v raziskavah kolokacij splošno sprejete opredelitve pojma ter njegove klasifikacije v strokovni literaturi ni mogoče najti. Zaradi bistvenih razlik v razumevanju pojma kolokacija razlikujejo sodobne raziskave med ožjim in širšim pojmovanjem kolokacije. Pričujoča raziskava temelji na ožjem pojmovanju kolokacije, ki se pogosto uporablja v didaktiki tujih jezikov, leksikografiji, prevodoslovju in frazeoloških raziskavah. Kolokacija se obravnava kot frazeološka besedna zveza, sestavljena iz osnove in kolokatorja. Osnova predstavlja pomensko nosilko in nadrejeno sestavino kolokacije, medtem ko je kolokator tisti element, ki specificira pomen. Za nadaljnjo analizo je potrebno kolokacije čim bolj jasno razmejiti od drugih vrst besednih zvez, kot so na primer proste besedne zveze in idiomi. V okviru te raziskave se kolokacije opredeljujejo glede na več značilnosti: večbesednost, slovničnost, strukturno stabilnost, leksikalno stabilnost, evokativnost, semantično transparentnost in kontrastivnost. Kljub navedenim značilnostim je jasna razmejitev med kolokacijami in drugimi večbesednimi enotami pogosto težavna, saj določene lastnosti (npr. leksikalna stabilnost) niso enakomerno izražene pri vseh kolokacijah. Osnova te raziskave je jezikovna kontrastivna analiza nemških kolokacij in njihovih hrvaških ustreznic. Cilj te kontrastivne študije je bil ugotoviti razlike, podobnosti ter skupne značilnosti analiziranih kolokacij na semantično-pragmatični in strukturni ravni. Nemške kolokacije so bile izbrane za 20 najpogostejših samostalnikov, ki v kolokacijah nastopajo kot osnova. Po oblikovanju seznama nemških kolokacij so bile določene njihove hrvaške ustreznice z uporabo različnih eno- in dvojezičnih slovarjev. Po določitvi ekvivalentov so bile vrste ekvivalence podrobneje opredeljene s pomočjo kontrastivnega kolokacijskega modela. Razlikujemo med naslednjimi tipi ekvivalence: popolna ekvivalenca, delna ekvivalenca, nadomestna/leksikalna ekvivalenca in ničelna ekvivalenca. 71,1 % kolokacijskih parov se ujema na ravni vsebine in oblike ter se tako uvršča v polno ekvivalentne. Delna ekvivalentnost zajema 19,3 % primerov. Pri delni ekvivalenci se kolokacijski pari najpogosteje razlikujejo na vsebinski ravni. Kontrastivna analiza je prinesla nova spoznanja, ki omogočajo izpeljavo zaključkov in praktičnih implikacij za didaktiko tujih jezikov, prevodoslovje in leksikografijo.
Ključne besede:kolokacije, nemški jezik, hrvaški jezik, samostalniki, korpusna analiza, Sketch Engine, detenten20, kontrastivna analiza, ekvivalenca


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici