| Abstract: | Formativno spremljanje pouka in znanja je drugačna filozofija učenja in poučevanja oziroma drugačna serija didaktičnih pristopov, kot smo jih vajeni iz slovenskega šolskega sistema. FS v ospredje postavlja učenca kot posameznika in ga vključuje v proces izobraževanja. Proces učencem omogoča, da bo njihovo znanje trajnejše in trdnejše. Formativno spremljanje pouka sicer ni nova tema na področju vzgoje in izobraževanja, kljub temu pa se z izvajanjem formativnega spremljanja ukvarja manjše število učiteljev, kot bi si želeli. Ker je formativno spremljanje pouka ne glede na vso teoretično znanje, ki smo ga učitelji v zadnjih letih že dodobra usvojili, še vedno premalo vključeno v sam pouk in vrednotenje znanja, sem se odločila, da raziščemo, kako so elementi FS vključeni v učbenike, ki jih učitelji uporabljamo skoraj vsak dan. Že med raziskovanjem izbranih učbenikov, ki sem jih uporabljala kot osnovo za magistrsko delo na področju nemškega jezika, sem nehote ugotovila, da avtorji, ki snujejo učbenike za poučevanje nemščine kot tujega jezika, redno v le-te vključujejo elemente formativnega spremljanja bodisi kot usmeritve pri ustvarjanju jezikovnega portfelja (ki ga učenec ustvarja sam) bodisi kot samoocenjevalne lestvice, kjer lahko učenec sam oceni, kje se nahaja pri svojem usvojenem znanju. Magistrsko delo se zato osredotoča na zastopanost elementov formativnega spremljanja pouka še posebej pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v 6. razredih osnovnih šol v Sloveniji. V teoretičnem delu je z deskriptivno metodo opisano, kaj je formativno spremljanje pouka ter kam in od kod segajo njegovi začetki. Opisani so temeljni elementi formativnega spremljanja pouka ter pozitivni učinki, ki jih vključevanje v pouk prinaša v nasprotju z izključno številčnim vrednotenjem učenčevega znanja. Številčno ocenjevanje znanja ocenjuje le učenčevo končno znanje, ne osredotoča pa se na pot do učenčevega končnega znanja. Končna številčna ocena učencu namreč ne pomaga kaj dosti pri doseganju določenega nivoja znanja, ki ga učitelji pričakujemo, ko ocenjujemo njegovo znanje. Formativno spremljanje je v nasprotju z zakoreninjenim številčnim ocenjevanjem znanja učencem s ključnimi elementi formativnega spremljanja, kot so predstavljeni nameni učenja, ustvarjanje listovnika (portfelja), povratne informacije, samoocenjevanja in medvrstniškega vrednotenja. Pomembnost znanja tujega jezika, v našem primeru znanja angleškega jezika, sega daleč preko šolskih klopi in vpliva na kasnejše karierne priložnosti, kulturno ozaveščenost in kognitivni razvoj. Vključevanje formativnega spremljanja pouka izboljšuje usvojeno znanje in prilagaja učni proces potrebam posameznih učencev, kar prispeva k bolj učinkovitemu in uspešnemu učenju. Ker vključevanje elementov formativnega spremljanja učiteljem velikokrat predstavlja težavo in dodatno obremenitev ob vsem delu, ki ga morajo opraviti kot učitelji, smo v praktičnem delu magistrskega dela pod drobnogled vzeli učbenike, ki jih učitelji uporabljamo pri poučevanju angleščine kot tujega jezika v šestem razredu osnovne šole, in sicer Touchstone 6 new ter Project 2 Fourth Edition, ter raziskali, če so v omenjena gradiva vključeni elementi formativnega spremljanja in kateri. Da bi lažje in uspešneje vpeljevali elemente formativnega spremljanja v pouk angleškega jezika, smo nazadnje napisali tudi učno pripravo na podlagi učbenika Touchstone 6 new, natančneje snov enote štiri. V snovanje učnih priprav smo vključili tudi elemente formativnega spremljanja. |
|---|
