| Abstract: | Mednarodna trgovina je eden glavnih gonilnih sil današnjega globalnega gospodarstva. Skozi zgodovino so trgovinske filozofije, ki so jih razvili ekonomisti, nudile vpogled v značilnosti in pogoje, potrebne za doseganje maksimalne koristi od trgovine. Prva doktrina je bil merkantilizem, ki je trdil, da je edina korist opravljanja trgovine pridobivanje bogastva, kar pomeni, da morajo države izvažati več, da bi maksimirale svoje izide. Po tem so se nekateri ekonomisti začeli oddaljevati od te filozofije in se osredotočiti na vlogo nacionalnih prednosti in liberalnih trgov. Trdili so, da se države specializirajo v proizvodnji, kar povečuje produktivnost in gospodarsko rast. Trgovina zagotavlja izmenjavo blaga in storitev med državami, ki doma jih ni ali se preprosto ne proizvajajo v zadostnih količinah. Poleg tega trgovina omogoča boljšo alokacijo proizvodnih dejavnikov, izboljšuje konkurenčnost in tehnološki razvoj. Trgovina se lahko organizira s sporazumi, ki vsem zagotavljajo več koristi, kot so dvostranski, večstranski in regionalni trgovinski sporazumi. Trgovina se lahko omeji tudi z uporabo instrumentov, kot so carine, uvozne kvote, prostovoljne izvozne omejitve in subvencije.
Ta diplomska naloga se osredotoča na trgovinske politike, ki jih je Donald Trump izvajal med svojim predsedovanjem, prvo med letoma 2017 in 2020, drugo pa letos, ki še poteka. Med kandidaturo za predsednika je napovedal svoja stališča o zunanji trgovini in morebitnih protekcionističnih politikah, ki jih namerava izvajati. Razlog za to je bil, da želi povečati zaposlenost ameriške populacije in zaščititi ameriško industrijo. Ta premik od osvoboditve trgov k protekcionizmu je poimenoval doktrina Amerika na prvem mestu. Njegov prvi mandat se je začel z umikom iz Trans pacifiškega partnerstva, večstranskega sporazuma, ki bi odpravil carine med državami ob Tihem oceanu. Vztrajal je, da se morajo ZDA preusmeriti k dvostranskim sporazumom, ki bi zagotovili boljše pogajalske pogoje in prinesli boljše rezultate. Dodatno je spremenil splošni sistem preferencialov, kar je negativno vplivalo na Indijo in Turčijo, ter preoblikoval NAFTA v USMCA. Najpomembnejše uvedbe carin so bile carine iz oddelka 232 za jeklo in aluminij ter carine proti Kitajski, oddelek 301. Z uporabo teh pravnih orodij za uvozne carine se je Donald Trump izognil običajnemu pogajalskemu postopku prek STO. Oddelek 232 predsedniku dovoljuje uvedbo carin zaradi groženj nacionalni varnosti. Te carine so negativno vplivale na ameriško industrijo, proizvajalci jekla in aluminija so imeli koristi, vendar ker gre za surovine, je moralo vsako podjetje, ki jih je uporabljalo, plačati višjo ceno. Politike proti Kitajski so bile sprejete na podlagi nepoštenih trgovinskih politik, kar je dokazala preiskava. Predsednik je Kitajsko obtožil, da je silila prenos tehnologije iz ameriških podjetij v njihova domača podjetja. Carine so bile razdeljene na več seznamov in so bile sprejete v času Trumpovega predsedovanja. Trump je uvedel tudi carine na sončne panele in pralne stroje, da bi tem domačim industrijam pomagal, da bi bile bolj konkurenčne.
Med svojim drugim predsedovanjem je Trump razširil in celo povečal carine, ki jih je uvedel v prvem mandatu, hkrati pa dodal nove, ki so v bistvu vplivale na vse države sveta. Carine iz oddelka 232 so bile razširjene na derivate jekla in aluminija, pri čemer je menil, da bo to okrepilo ameriško industrijo in Američanom prineslo več prostih delovnih mest. Trump je s pravnim orodjem IEEPA uvedel tudi novo politiko, ki je zaostrila mednarodne odnose. Ta politika je bila oblika vzajemnosti ZDA na povračilne carine, ki so jih uvedle tuje države, zlasti Kitajska, Kanada, Mehika in EU. Kasneje je zakonitost teh carine preučilo Mednarodno trgovinsko sodišče. Poleg tega je ta predsedniški mandat zaznamovalo napovedovanje politik in njihovo hitro opuščanje, kar je povzročilo gospodarsko nepredvidljivost.
Države, ki jih je prizadela uvedba carinskih zakonov, so opravile lastno anali |
|---|
