Psihološko profiliranje : analiza primera Jacka Razparača

Hladnik, Tia

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Psihološko profiliranje : analiza primera Jacka Razparača
Avtorji:	ID Hladnik, Tia (Avtor) ID Areh, Igor (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	UN_Hladnik_Tia_2025.pdf (670,78 KB) MD5: D86D08392ED20746D3C357CF6A8E492C
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo/naloga
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:	Profiliranje storilcev kaznivih dejanj, zlasti serijskih morilcev, predstavlja eno najzanimivejših, a hkrati tudi najbolj kontroverznih področij forenzične psihologije. Gre za proces oblikovanja psihološkega, vedenjskega in demografskega opisa neznanega storilca na podlagi analize kraja kaznivega dejanja, izbire žrtev, načina izvršitve in drugih pomembnih elementov. Čeprav ta metoda ne zagotavlja neposredne identifikacije, lahko pripomore k zmanjšanju kroga osumljencev in usmerjanju preiskave. Serijski morilci predstavljajo posebno skupino storilcev, saj pogosto izkazujejo kompleksne psihološke vzorce, kot so patološki narcizem, psihopatija ali spolna deviacija. V literaturi so bili razviti različni modeli tipologij, s katerimi se razvrščajo njihovi motivi, od hedonističnega in moči željnega, do misijonarskega in vizionarskega morilca. V praksi pa storilci pogosto presegajo okvirje teh razvrstitev. Zgodovinsko gledano je bil eden prvih primerov, ki je kasneje postal učni model za profiliranje, primer Jacka Razparača iz leta 1888. Serija brutalnih umorov v londonski četrti Whitechapel je vzbudila svetovno pozornost, saj storilec ni bil nikoli ujet, kljub številnim pričam in preiskavam. Kasnejše analize z uporabo vedenjskega profiliranja so razkrile, da je storilec verjetno posedoval določeno znanje anatomije, kazal znake sadizma in nagnjenosti k nadzoru nad žrtvijo. Čeprav so podatki omejeni, ostaja primer Jacka Razparača temeljna referenca za razumevanje serijskih morilcev. Profiliranje danes združuje psihološke, kriminalistične in forenzične pristope. V ospredju je vse večja potreba po znanstveni podprtosti, etični odgovornosti in uporabi tehnologije. Kljub določenim omejitvam, bi se profiliranje uveljavilo kot pomemben del preiskovalnega procesa, če bi neodvisni raziskovalci lahko dokazali njegovo veljavnost. Do takrat pa velja zadržanost pri uporabi profiliranja, saj trdnih dokazov še ni.
Ključne besede:	psihološko profiliranje, diplomske naloge
Status publikacije:	Objavljeno
Verzija publikacije:	Objavljena publikacija
Kraj izida:	Ljubljana
Kraj izvedbe:	Ljubljana
Založnik:	T. Hladnik
Leto izida:	2025
Leto izvedbe:	2025
Št. strani:	VI f., 38 str.
PID:	20.500.12556/DKUM-93928
UDK:	159.9:340.6(043.2)
COBISS.SI-ID:	250692867
Datum objave v DKUM:	26.09.2025
Število ogledov:	160
Število prenosov:	34
Metapodatki:
Področja:	FVV
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	25.07.2025

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Psychological profiling: Analizing Jack the Ripper : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Opis:	Offender profiling, particularly of serial killers, represents one of the most intriguing yet controversial areas of forensic psychology. It is a process of constructing a psychological, behavioral, and demographic description of an unknown perpetrator based on the analysis of the crime scene, victim selection, method of execution, and other significant elements. Although this method does not provide direct identification, it can significantly contribute to narrowing the pool of suspects and guiding the investigation. Serial killers represent a distinct group of offenders, as they often exhibit complex psychological patterns such as pathological narcissism, psychopathy, or sexual deviance. Various typological models have been developed in the literature to classify their motives, from hedonistic and power-driven, to missionary and visionary killers. However, in practice, offenders often transcend the boundaries of these classifications. Historically, one of the earliest and most studied cases in the context of profiling is the case of Jack the Ripper from 1888. The series of brutal murders in London’s Whitechapel district drew global attention, as the killer was never captured despite numerous witness accounts and investigations. Later analyses using behavioral profiling revealed that the offender likely possessed anatomical knowledge, exhibited signs of sadism, and had a strong need for control over the victim. Despite limited data, the case of Jack the Ripper remains a fundamental reference for understanding serial killer behavior. Today, profiling integrates psychological, criminological, and forensic approaches. Increasing emphasis is placed on scientific validation, ethical responsibility, and the use of modern technology. Despite certain limitations, profiling would establish itself as an important part of the investigative process if independent researchers could prove its validity. Until then, caution is advised in the use of profiling, as there is still no solid evidence.
Ključne besede:	profiling, serial killer, psychological profiling, profile

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj