| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Vpliv kriminalističnega profiliranja pri aretaciji storilcev kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Avtorji:ID Eržen, Tjaša (Avtor)
ID Areh, Igor (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Erzen_Tjasa_2025.pdf (1,64 MB)
MD5: 266203B3B71A898F639E1D698F7BFEBF
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:V okviru diplomskega dela je bila obravnavana uporaba kriminalističnega profiliranja kot dopolnilne metode pri preiskovanju kaznivih dejanj. Analizirano je bilo, kako to orodje prispeva k identifikaciji in aretaciji storilcev, pri čemer je bila pozornost usmerjena predvsem na njegovo učinkovitost, omejitve ter vpliv subjektivnih dejavnikov, kot so stereotipi, predsodki in kulturne pristranskosti. Preučeni so bili trije osrednji pristopi: kriminalistično preiskovalna analiza, preiskovalna psihologija in geografsko profiliranje, ki so bili primerjani glede na njihovo metodo, cilje, uporabnost in omejitve. Ugotovljeno je bilo, da se kriminalistično profiliranje kot samostojna metoda redko izkaže za dovolj zanesljivo, vendar le v kombinaciji z drugimi preiskovalnimi tehnikami, kot so forenzična analiza, pričanje ali analiza DNA, pomembno prispeva k zmanjšanju kroga osumljencev. Pri pregledu zgodovinskih primerov, kot so procesi v obdobju srednjeveških inkvizicij oziroma t.i. lov na čarovnice, je bilo ugotovljeno, da lahko uporaba metod, ki spominjajo na profiliranje, ob odsotnosti strokovnih standardov in etične regulacije vodi v sistematične kršitve človekovih pravic in krivične obsodbe. Izpostavljeno je bilo, da neobjektivna in nekritična uporaba profiliranja lahko privede do neupravičenega sumničenja nedolžnih oseb, kar zahteva strogo strokovno presojo in regulacijo v sodobni praksi. Potrjeni sta bili obe raziskovalni hipotezi, pri čemer je bilo poudarjeno, da se učinkovita uporaba kriminalističnega profiliranja doseže le z interdisciplinarnim pristopom in jasno opredeljenimi etičnimi okvirji. Na tej osnovi je bila predlagana potreba po nadaljnjem raziskovanju metodoloških pristopov in po oblikovanju izobraževalnih programov za profilerje. S tem bi se zagotovila večja objektivnost in zmanjšalo tveganje za napačne preiskovalne sklepe.
Ključne besede:kriminalistično profiliranje, preiskovalne metode, aretacije, diplomske naloge
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:T. Eržen
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:VII f., 32 str.
PID:20.500.12556/DKUM-93942 Novo okno
UDK:343.98(043.2)
COBISS.SI-ID:250696451 Novo okno
Datum objave v DKUM:26.09.2025
Število ogledov:174
Število prenosov:30
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:26.07.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The role of criminal profiling in arresting felony offenders
Opis:This thesis examined the use of criminal profiling as a complementary method in the investigation of criminal offences. The focus was placed on how this tool contributes to the identification and apprehension of offenders, with particular attention given to its effectiveness, limitations, and the influence of subjective factors such as stereotypes, biases, and cultural prejudices. Three central approaches - criminal investigative analysis, investigative psychology and geographical profiling – were analysed and compared in terms of their methodology, objectives, practical applicability, and limitations. It was found that criminal profiling, when used independently, is rarely sufficiently reliable; however, when combined with other investigative techniques such as forensic analysis, witness testimonies, or DNA evidence, it significantly contributes to narrowing the pool of suspects. Historical cases, includingg those from the period of the medieval inquisitions and the so- called »witch hunts«, demonstrated that the use of methods resembling profiling- without professional standards or ethical oversight- can result in systematic violations of human rights and wrongful convictions. It was emphasized that uncritical and subjective application of profiling increases the risk of unjust suspicion toward innocent individuals, underscoring the need for rigorous professional judgement and regulatory framework in contemporary practice. Both research hypotheses were confirmed, highlighting that the effective use of criminal profiling requires an interdisciplinary approach and clearly defined ethical boundaries. On this basis, the need for further research into methodological practices and the development of educational programs for profilers was proposed, in order to enhance objectivity and reduce the risk of erroneous investigative conclusions.
Ključne besede:Criminal profiling, Investigative methods, Stereotypes, Ethics


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici