| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Vpliv čustvenčkov v zlonamernih sporočilih na odzivnost mladih, starih 18 do 25 let : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Avtorji:ID Makitan, Anđela (Avtor)
ID Mihelič, Anže (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Prislan Mihelič, Kaja (Komentor)
Datoteke:.pdf VS_Makitan_Andela_2025.pdf (4,40 MB)
MD5: 3576BB53CEB6B223A52D26F951D7C75A
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:V diplomskem delu je bil preučevan vpliv čustvenčkov v zlonamernih sporočilih na odzivnost in zaznano zaupanje mladih. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali prisotnost čustvenčkov povečuje dovzetnost mladih za odziv na takšna sporočila ter prispeva k njihovi večji prepričljivosti. Problem je bil prepoznan zaradi vse pogostejše uporabe čustvenčkov v spletni komunikaciji in njihove potencialne zlorabe pri napadih socialnega inženiringa. V empiričnem delu je bila izvedena spletna anketa, v okviru katere so anketiranci ocenjevali verjetnost, da bi odgovorili na sporočilo ter stopnjo strinjanja s trditvami, pri čemer je ena skupina dobila sporočila s čustvenčki in druga brez. Rezultati so pokazali, da prisotnost čustvenčkov v večini primerov ni povzročila statistično značilnih razlik v odzivnosti ali zaupanju. Le v enem primeru so bila sporočila s čustvenčki ocenjena kot bolj zaupanja vredna in so sprožila večjo odzivnost. Kot omejitve raziskave so bile prepoznane dolžina ankete, možna neiskrenost odgovorov ter premalo prepričljivi primeri sporočil. Diplomsko delo prispeva k boljšemu razumevanju vpliva čustvenčkov na zaznavo zlonamernih sporočil in odpira možnosti za nadaljnje raziskave z bolj realističnimi primeri in uporabo metod, ki omogočajo opazovanje dejanskega vedenja.
Ključne besede:socialni inženiring, spletno komuniciranje, čustvenčki, diplomske naloge
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:A. Makitan
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:VII f., 43 str.
PID:20.500.12556/DKUM-94110 Novo okno
UDK:343.3/.7:004(043.2)
COBISS.SI-ID:252988931 Novo okno
Datum objave v DKUM:13.10.2025
Število ogledov:216
Število prenosov:37
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:03.08.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The influence of emojis in malicious messages on the responsiveness of young adults aged 18 to 25
Opis:The thesis examined the impact of emojis in malicious messages on the responsiveness and perceived trust of young people. The aim of the research was to determine whether the presence of emojis increases young people's susceptibility to responding to such messages and contributes to their greater persuasiveness. The problem was identified due to the increasingly frequent use of emojis in online communication and their potential misuse in social engineering attacks. In the empirical part, an online survey was conducted in which respondents assessed the likelihood of responding to a message and the degree of agreement with statements. One group received messages with emojis, while the other received messages without them. The results showed that, in most cases, the presence of emojis did not lead to statistically significant differences in responsiveness or trust. Only in one instance were messages with emojis rated as more trustworthy and elicited greater responsiveness. The limitations of the study included the length of the survey, possible insincerity of responses, and insufficiently convincing message examples. The thesis contributes to a better understanding of the influence of emojis on the perception of malicious messages and opens possibilities for further research with more realistic examples and the use of methods that enable the observation of actual behaviour.
Ključne besede:social engineering, smishing, emojis, young adults


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici