| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Novinarska etika pri medijskem poročanju o samomorih v letu 2021 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Avtorji:ID Blažek Čas, Sara (Avtor)
ID Frangež, Danijela (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Erčulj, Vanja (Komentor)
Datoteke:.pdf VS_Blazek_Cas_Sara_2025.pdf (1,47 MB)
MD5: 2C8D56A730914C38A16197A421AA60F0
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Diplomsko delo se ukvarja z vprašanjem, kako slovenski mediji poročajo o samomorih in ali pri tem spoštujejo etične smernice, ki jih določajo nacionalne ter mednarodne novinarske organizacije. Poročanje o samomoru je izjemno občutljivo področje, saj lahko neprimerna raba jezika, objava podrobnosti ali izpostavljanje osebnih informacij negativno vplivajo na posameznike, ki so že v duševni stiski. Mediji lahko s svojim pristopom prispevajo bodisi k destigmatizaciji in preventivi bodisi k utrjevanju stereotipov ter povečevanju tveganja za posnemanje. V teoretičnem delu diplomsko delo predstavi temeljne pojme s področja samomora, družbene odzive, pogoste vzroke in statistične trende v Sloveniji ter širše. Predstavljena sta tudi Papageno in Wertherjev učinek, ki prikazujeta dve skrajnosti vpliva medijskega poročanja. V nadaljevanju so predstavljena priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in novinarska poklicna merila. V empiričnem delu diplomskega dela je bila izvedena vsebinska analiza šestih prispevkov na temo samomora, objavljenih leta 2021 in 2022 na portalih 24ur.com, RTV SLO ter NIJZ. Analiza je bila usmerjena v šest ključnih kodirnih kategorij: prikrivanje identitete, izogibanje senzacionalizmu, informacije o pomoči, navedbo vzrokov, izraženo zaskrbljenost in prisotnost preventivnih rešitev. Rezultati so pokazali, da mediji pogosto upoštevajo osnovna načela etičnega poročanja, a večinoma ne vključujejo pomoči posameznikom v stiski, kar zmanjšuje njihove možnosti preprečevanja samomorov. Preventivne vsebine in konkretna ozaveščanja so prisotni le redko. Na koncu delo opozarja na nujnost bolj odgovornega poročanja in poziva k večji vključenosti medijev pri prizadevanju za duševno zdravje.
Ključne besede:etične smernice, diplomske naloge
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:S. Blažek Čas
Leto izida:2025
Leto izvedbe:2025
Št. strani:VIII f., 46 str.
PID:20.500.12556/DKUM-94219 Novo okno
UDK:070:343.614(043.2)
COBISS.SI-ID:254126339 Novo okno
Datum objave v DKUM:21.10.2025
Število ogledov:131
Število prenosov:27
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:08.08.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Journalistic Ethisc in Media Coverage of Suicides in 2021
Opis:The thesis examines how Slovenian media report on suicides and whether they comply with ethical guidelines established by national and international journalistic organizations. Reporting on suicide is highly sensitive, as the choice of language, the level of detail disclosed, and the handling of personal information can negatively affect vulnerable individuals. Depending on their approach, the media can either contribute to the destigmatization of mental health issues and promote prevention or reinforce harmful narratives and increase the risk of copycat behaviour. The theoretical part outlines key concepts related to suicide, societal responses, risk factors, and current statistical trends in Slovenia and worldwide. It also introduces the Papageno and Werther effects, highlighting the contrasting influence of media coverage. Ethical recommendations issued by the World Health Organization, the National Institute of Public Health, and various journalistic codes of conduct are discussed. The empirical part consists of a qualitative content analysis of six articles on suicide published in 2021 and 2022 on the websites of 24ur.com, RTV SLO, and NIJZ. The analysis focused on six coding categories: protection of identity, avoidance of sensationalism, inclusion of help resources, mention of causes, expression of concern, and presence of preventive messages. Findings suggest that while the media generally adhere to basic ethical standards, they often fail to include supportive resources or preventive guidance, thereby limiting their contribution to suicide prevention. Only a few articles provide concrete support or raise awareness effectively. The conclusion underscores the need for more responsible reporting and emphasizes the crucial role of the media in promoting mental health and supporting public well-being.
Ključne besede:suicide, media reporting, ethical guidelines, sensationalism, prevention


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici