| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Sacrificing natural kinds : Fodor’s legacy and the unity of science
Avtorji:ID Todorović, Tadej (Avtor)
ID Bregant, Janez (Avtor)
Datoteke:.pdf RAZ_Todorovic_Tadej_2025.pdf (475,96 KB)
MD5: EEB049519DAA4816F8F093B5DD74F5B2
 
URL https://doi.org/10.4312/ars.19.1.33-50
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:The article reevaluates Jerry Fodor’s key argument for the autonomy of the special sciences, which rests on the notion of multiple realization and the claim that special science predicates must be natural kinds. After outlining how Fodor’s view was shaped by the “syntactic” conception of scientific theories, it shows that the recent “semantic” approach in scientific theories challenges the idea that special science kinds must be natural and ontologically committing. On the semantic account, scientific models often invoke idealized or domain-specific predicates that do not have to be natural. We use Fodor’s example – Gresham’s law – to articulate a semantic perspective that preserves the unity of science: higher-level explanations can remain useful, real, and relatively autonomous without irreducible natural kinds. By “sacrificing” natural kinds, we retain the explanatory powers of the special sciences, create a simpler ontological picture of the world, and justify the modus operandi of the sciences, such as cognitive science, where knowledge from the different levels or disciplines that constitute it informs and refines our overall understanding of the world.
Ključne besede:natural kinds, unity of science, special sciences, Fodor
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:31.07.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 33-50
Številčenje:Letn. 19, št. 1
PID:20.500.12556/DKUM-94555 Novo okno
UDK:165
COBISS.SI-ID:246023939 Novo okno
DOI:10.4312/ars.19.1.33-50 Novo okno
ISSN pri članku:1854-9632
Datum objave v DKUM:29.08.2025
Število ogledov:135
Število prenosov:12
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko
Založnik:Znanstvena založba Filozofske fakultete, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:1854-9632
COBISS.SI-ID:233246720 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:31.07.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Žrtvovanje naravnih vrst : Fodorjeva zapuščina in enotnost znanosti
Opis:Članek znova ovrednoti ključni argument Jerryja Fodorja za avtonomijo posebnih znanosti, ki temelji na konceptu večvrstne realizacije in predpostavki, da morajo biti predikati posebnih znanosti naravne vrste. Po kratkem orisu »sintaktičnega« pojmovanja znanstvenih teorij, ki je oblikovalo Fodorjev vidik, pokaže, da novejše »semantično« pojmovanje spodkopava idejo, da morajo biti predikati posebnih znanosti nujno naravni in ontološko zavezujoči. Semantični pristop namreč poudarja, da znanstveni modeli pogosto uporabljajo idealizirane ali domensko specifične predikate, za katere ni nujno, da so naravni. S pomočjo Fodorjevega primera – Greshamovega zakona – oriše takšno semantično perspektivo, ki ohranja enotnost znanosti: razlage višjih ravni lahko ostanejo uporabne, realne in razmeroma avtonomne tudi brez nereducibilnih naravnih vrst. Z žrtvovanjem naravnih vrst tako ohranimo pojasnjevalno moč posebnih znanosti, ustvarimo preprostejšo ontološko sliko sveta in upravičimo modus operandi znanosti, kot je kognitivna znanost, kjer znanje z različnih ravni oziroma iz različnih disciplin, ki jo sestavljajo, bogati in izpopolnjuje naše skupno razumevanje sveta.
Ključne besede:naravne vrste, enotnost znanosti, posebne znanosti, Fodor


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici