| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:The challenges of translating metaphors in Slovene retranslation of Edgar Allan Poe's short stories
Avtorji:ID Kaloh Vid, Natalia (Avtor)
ID Kojc, Agnes (Avtor)
Datoteke:URL https://journals.uni-lj.si/ActaNeophilologica/issue/view/1503/1188
 
.pdf RAZ_Kaloh_Vid_Natalia_2025.pdf (555,14 KB)
MD5: 4978D825A193CA153188D0819B0454A1
 
URL https://doi.org/10.4312/an.58.1.37-51
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:The article focuses on translations of metaphors, a unique aesthetic and poetic figure that requires special attention and accurate rendering in a literary translation. When translating metaphors, the translator should understand and preserve the meaning and the aesthetic component of the metaphors. The study discusses the rendering of metaphors in translations and re-translations of three short stories by Edgar Allan Poe: “The Gold Bug,” translated by Boris Rihteršič in 1935, and Jože Udovič in 1960; “The Pit and the Pendulum,” translated by Rihteršič in 1935 and by Udovič in 1972, and “The Fall of the House of Usher,” translated by Zoran Jerin and Igor Šentjurc (1952), and by Udovič in 1972. In gothic fiction, Poe established himself as a master of metaphors, which he used with astonishing fluency and precision. The results of the analysis demonstrate how and in which way Slovene translators rendered metaphors in the short stories of one of the greatest writers of gothic fiction, and what strategies they used to preserve Poe’s unique, dark, and delirious metaphorical style.
Ključne besede:American literature, metaphor, translation strategies, retranslations, short stories
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:28.05.2025
Leto izida:2025
Št. strani:str. 37-51
Številčenje:Letn. 58, št. 1
PID:20.500.12556/DKUM-94812 Novo okno
UDK:81'255.4'373.612.2:821.111(73).09-32Poe E.A.=163.6
COBISS.SI-ID:238134275 Novo okno
DOI:10.4312/an.58.1.37-51 Novo okno
ISSN pri članku:0567-784X
Datum objave v DKUM:29.08.2025
Število ogledov:129
Število prenosov:21
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Acta neophilologica
Skrajšan naslov:Acta neophilol.
Založnik:Filozofska fakulteta, Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze, Založba Univerze v Ljubljani, = University of Ljubljana Press
ISSN:0567-784X
COBISS.SI-ID:16130818 Novo okno

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:28.05.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Izzivi prevajanja metafor v slovenskih posodobljenih prevodih kratkih zgodb Edgarja Allana Poeja
Opis:V prispevku so obravnavani prevodi metafor iz izvirnega v ciljni jezik. Metafora je edinstvena estetska in poetološka figura, ki v književnem prevodu zahteva posebno pozornost in obravnavo. Pri prevajanju metafor mora prevajalec razumeti in ohraniti pomen ter estetske elemente besedila. Z izbrisom, parafraziranjem ali napačno interpretacijo metafor besedilo izgubi svoj ključni element. Pričujoča študija obravnava metafore v prevodih in posodobljenih prevodih treh kratkih zgodb Edgarja Allana Poeja: »Zlatega hrošča« v prevodu Borisa Rihteršiča leta 1935 in posodobljenem prevodu Jožeta Udoviča leta 1960; »Vodnjaka in nihala«, ki sta jo prevedla Rihteršič leta 1935 in Udovič leta 1972, ter »Konca Usherjeve hiše« v prevodu Zorana Jerina in Igorja Šentjurca (1952) ter Udoviča leta 1972. Poe se je uveljavil kot mojster metafor, ki jih je v besedilu uporabljal z izjemno spretnostjo in natančnostjo. Primerjava prevodov razkriva, kako so se slovenski prevajalci lotili prevajanja metafor v kratkih zgodbah enega najodličnejših pisateljev žanra gotske grozljive zgodbe, razvidne pa so tudi strategije, s katerimi so ohranili Poejev edinstven, temačen in izjemen metaforični slog.
Ključne besede:ameriška književnost, metafora, prevajalske strategije, kratke zgodbe


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici