| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Empirična analiza vpliva makroekonomskih spremenljivk na kriminaliteto v izbranih državah
Avtorji:ID Pavčnik, Eva (Avtor)
ID Boršič, Darja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Fir, Nejc (Komentor)
Datoteke:.pdf UN_Pavcnik_Eva_2025.pdf (1,98 MB)
MD5: 54DD11761A2F626002280BAABD479027
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:V diplomskem delu proučujemo kriminaliteto, pri čemer smo izpostavili ekonomske vidike. Kriminaliteta je interdisciplinarna veda, ki združuje psihološke, sociološke, biološke, pravne, ekonomske in druge vidike, zaradi česar je pomembno celovito poznavanje problematike. V teoretičnem delu smo najprej opisali, kaj kriminaliteta predstavlja in kakšni so načini merjenja. Nato smo predstavili različne teoretične vidike in obravnave kriminalitete, ki se med sabo povezujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. V skladu s teoretičnimi nastavki smo analizirali, kako makroekonomski dejavniki posredno in neposredno vplivajo na pojavnost kriminala v družbi. Izvedli smo tudi pregled empiričnih študij ter podali kratek oris značilnosti kriminalitete na Finskem, na Poljskem in v Sloveniji. V nadaljevanju smo za izbrane države izvedli še empirično ekonometrično analizo s pomočjo metode najmanjših kvadratov. Kot odvisno spremenljivko smo izbrali število obsojenih oseb, med pojasnjevalne pa smo vključili stopnjo brezposelnosti, inflacijo in vladne izdatke za policijske storitve. Pri stopnji brezposelnosti in inflaciji smo, skladno s teorijo, ugotovili pozitivno korelacijo. Pri vladnih izdatkih za policijo smo v vseh treh modelih dokazali statistično značilne negativne vplive na število obsojenih oseb. Ugotovitev podpira logiko racionalnega ekonomskega modela, ki predvideva, da ima povečan nadzor odvračilni učinek, saj so stroški oziroma tveganje prijetja višji.
Ključne besede:ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, kriminaliteta, makroekonomski kazalci, Finska, Poljska, Slovenija
Kraj izida:Maribor
Založnik:E. Pavčnik]
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/DKUM-95049 Novo okno
UDK:330.43:343.9
COBISS.SI-ID:254435587 Novo okno
Datum objave v DKUM:23.10.2025
Število ogledov:186
Število prenosov:113
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:02.09.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Empirical analysis of the impact of macroeconomic variables on crime in selected countries
Opis:This thesis examines crime, with particular emphasis on its economic aspects. The phenomenon is interdisciplinary, combining psychological, sociological, biological, legal, economic, and other perspectives, which makes a comprehensive understanding of the issue crucial. In the theoretical section, we first describe what crime is and how it is measured. We then present various perspectives and approaches to this issue that are interconnected, complementing and building upon one another. Building on these foundations, we analyzed how macroeconomic factors, both directly and indirectly, influence the level of crime in society. In addition, we reviewed prior empirical studies and provided a brief overview of the crime situation in Finland, Poland, and Slovenia. Subsequently, we performed an econometric analysis for the selected countries using the least squares method. We chose the number of convicted persons as the dependent variable, and included the unemployment rate, inflation, and government expenditure on police services as explanatory variables. In line with theoretical expectations, our results indicate that higher unemployment and inflation are associated with an increase in crime. In all three models, we found that greater government spending on police services had a statistically significant negative impact on the number of convicted persons. This finding supports the logic of the rational economic model, which predicts that increased surveillance has a deterrent effect, since the costs and risks of being caught are higher.
Ključne besede:econometric analysis, least squares method, crime, macroeconomic variables, Poland, Finland, Slovenia


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici