| Abstract: | Članek obravnava dvojezičnost v slovenski Istri, natančneje v občinah Ankaran, Koper, Izola in Piran, kjer sta slovenščina in italijanščina uradna jezika. V ospredje postavlja italijanske prevodne različice upravnih besedil, ki so zagotovljene pripadnikom italijanske manjšine, pri čemer so preučene značilnosti dokumentov, prevedenih iz slovenščine v italijanščino, dostopnih na spletnih straneh naštetih občin. Študija se najprej osredotoča na vprašanje o terminološki koherenci pri prevodih upravnih besedil, še zlasti tistih z normativno vrednostjo, ki jih morajo naslovniki spoštovati. Po pregledu teoretskega ozadja in prikazu prevodnih ustreznic nekaterih v celoti izpisanih leksikalnih prvin in tudi nekaterih krajših leksikalnih enot, kot so okrajšave in kratice, uporabljenih v normativnih in informativnih besedilih, prispevek osvetljuje problem terminološke enotnosti. Temu sledi predlog ustreznih prevajalskih strategij, namenjenih zagotavljanju dosledne rabe upravne terminologije in jasnih besedil. Natančneje, za doslednejše upoštevanje volje in konceptov, ki jih je izrazil zakonodajalec na državni ravni ali tudi pristojni občinski organi, bi bilo v normativnih besedilih primerno uporabiti potujitvene prevajalske strategije, tj. usmerjene v izvirni jezik in kulturo. Pri informativnih besedilih pa je dopustna večja prožnost, kot je raba strategij, osredotočenih na ciljni jezik in kulturo, tj. podomačenje, pa tudi raba sopomenk in nadpomenk, da bi se izognili ponavljanju in tvorili bolj tekoče besedilo. |
|---|
