| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Poučevanje snovne in nesnovne kulturne dediščine pri predmetu družba : magistrsko delo
Avtorji:ID Frlež, Katja (Avtor)
ID Hus, Vlasta (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Jančič Hegediš, Polona (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Frlez_Katja_2025.pdf (1,96 MB)
MD5: 12598E2006EB0F10D51D24362B9B179E
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Opis:Pouk kulturne dediščine od zgodnjega otroštva naprej ima številne pozitivne učinke, tako za posameznika kot tudi za širše družbeno okolje. S poukom kulturne dediščine razvijamo pri učencih identiteto, kritično mišljenje, narodno in jezikovno zavest, pozitiven odnos in čut za lastno dediščino ter vrednote lastne kulture. V sklopu magistrskega dela smo izvedli empirično raziskavo na populaciji učiteljev četrtih in petih razredov osnovnih šol v Sloveniji. Namen naše raziskave je bil ugotoviti stanje poučevanja vsebin snovne in nesnovne kulturne dediščine pri pouku družbe, kako kulturno dediščino razumejo učitelji in kakšna so njihova mnenja o učinkih teh vsebin za učence. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 175 učiteljev. Analiza rezultatov je razkrila, da učitelji razumejo kulturno dediščino, vendar je ne definirajo celostno, za poučevanje vsebin snovne in nesnovne kulturne dediščine izbirajo drugačne učne metode, vendar enake učne strategije, najpogosteje uporabljajo strategijo izkustvenega pouka, pogosteje obravnavajo vsebine nesnovne kulturne dediščine v primerjavi s snovno in pomembnost ciljev iz učnega načrta ocenjujejo zelo visoko. Večina učiteljev do sedaj pri pouku še ni uporabila spletnih predstavitev dediščine. Učitelji menijo, da učenci največ znanja o kulturni dediščini pridobijo v šoli pri predmetu družba in se čutijo usposobljene za poučevanje kulturne dediščine.
Ključne besede:snovna kulturna dediščina, nesnovna kulturna dediščina, celostno razumevanje, mnenje učiteljev družbe
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:K. Frlež
Leto izida:2025
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 130 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-95303 Novo okno
UDK:37.091.3:3(043.2)
COBISS.SI-ID:251824899 Novo okno
Datum objave v DKUM:06.10.2025
Število ogledov:194
Število prenosov:54
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:PEF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:11.09.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Teaching of tangible and intangible cultural heritage in social studies class
Opis:Teaching cultural heritage from early childhood has numerous benefits for both individuals and the wider society. It supports the development of identity, critical thinking, national and linguistic awareness, a sense of belonging, and appreciation for one's own culture and heritage. As part of a master's thesis, an empirical study was conducted among Slovenian primary school teachers of fourth and fifth grades. The research aimed to explore the current state of teaching tangible and intangible cultural heritage in social studies lessons, how teachers understand the concept of cultural heritage, and their views on its impact on students. Data was collected through a questionnaire completed by 175 teachers. The findings showed that while teachers understand cultural heritage, their definitions are often incomplete. They use different teaching methods for tangible and intangible heritage but apply similar teaching strategies, with experiential learning being the most common. Intangible heritage is addressed more frequently than tangible. Teachers place high importance on curriculum goals. Most of them have not used digital heritage presentations in their teaching yet. They believe that students gain most knowledge about cultural heritage in school, particularly in social studies classes, and that they feel competent to teach this subject.
Ključne besede:tangible cultural heritage, intangible cultural heritage, comprehensive understanding, social studies teachers opinions


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici