| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Show document Help

Title:Plebiscit v Republiki Sloveniji leta 1990 : doktorska disertacija
Authors:ID Osojnik, Janez (Author)
ID Bajc, Gorazd (Mentor) More about this mentor... New window
Files:.pdf DOK_Osojnik_Janez_2026.pdf (5,40 MB)
MD5: 446CCBD5EBC032B562BFF05A71AA10DA
 
Language:Slovenian
Work type:Doctoral dissertation
Typology:2.08 - Doctoral Dissertation
Organization:FF - Faculty of Arts
Abstract:Ta doktorska disertacija je prva poglobljena znanstvena raziskava, ki kompleksno in večplastno obravnava plebiscit. Slovenski plebiscit povezuje s teoretičnimi pristopi k preučevanju pravice do samoodločbe in pomenom izvedbe ljudskega glasovanja pri njeni uveljavitvi, prav tako pa slovenski primer umešča v historični kontekst izvedbe teh glasovanj. Ugotavljamo, da je bil glede na nekatere teoretične koncepte nastanek samostojne države Republike Slovenije povsem legitimen, nekateri ti koncepti pa ga postavljajo pod vprašaj. Nastanek slovenske države je bil v historičnem razvoju slovenskega naroda logična točka v evoluciji krepitve njegove suverenosti. Trialistično idejo iz časa Avstro-Ogrske je po koncu prve svetovne vojne zamenjala tista, po kateri bi slovensko ozemlje imelo avtonomijo znotraj jugoslovanske večnacionalne države. Po drugi svetovni vojni je prevladovalo razmišljanje o vključenosti slovenskega ozemlja v jugoslovanski okvir, so se pa v slovenski emigraciji pojavljale nekatere ideje o nastanku samostojne slovenske države. Ta ideja se je močno okrepila ob koncu 80. let 20. stoletja, tako v emigraciji kot na območju Socialistične republike Slovenije. V času od izida 57. številke Nove revije leta 1987 do jeseni 1990 je bilo tudi prisotnega vedno več razmišljanja o tem, da bi o spremembi državnopravnega statusa (Socialistične) Republike Slovenije povprašali njeno prebivalstvo. Prva je v začetku oktobra 1990 konkretno pobudo o izvedbi plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije v slovenski skupščini predstavila Socialistična stranka Slovenije. O tej pobudi se je v slovenski politiki in javnosti precej govorilo, a na koncu ni bila uspešna. Pobudo socialistov je v prvi polovici novembra 1990 nadomestil plebiscitni predlog vladajoče koalicije Demos, ki so ga kmalu podprle vse stranke, ki so imele svoje predstavnike v skupščini, kot tudi republiško predsedstvo. Do sprejema Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 6. decembra 1990 v slovenski skupščini se je slovenska politika intenzivno dogovarjala o vsebini in pravilih izvedbe glasovanja. Po sprejemu zakona je potekala plebiscitna kampanja, ki je bila uspešna. Njeno uspešnost je potrjeval prepričljiv rezultat v prid slovenske samostojnosti, ki je nedvoumno dokazal, da si prebivalstvo najsevernejše jugoslovanske republike želi sprememb. Zakon o plebiscitu je poleg popolne slovenske samostojnosti dopuščal tudi nastanek konfederalne povezave na območju Jugoslavije. Takšna zasnova zakona je lahko zadovoljila tiste, ki si niso predstavljali takojšnjega preloma Republike Slovenije z jugoslovansko državo, kot tiste, ki so v zakonu videli zagotovilo, da bo po šestih mesecih od razglasitve rezultatov plebiscita Republika Slovenija zaživela samostojno življenje. Ugotavljamo lahko, da se je v odločitvi za razpis plebiscita skrivalo precej taktičnih razlogov, pripravljen in izveden pa je bil tako, da je zagotavljal legitimnost rezultatov. Pogoji za izvedbo glasovanja so bili v Republiki Sloveniji ob koncu leta 1990 glede na sočasno dogajanje v drugih jugoslovanskih republikah in na zvezni ravni precej ugodni. Po razglasitvi rezultatov plebiscita se je slovenski politični vrh v svojih prizadevanjih po spremembi državnopravnega statusa Republike Slovenije večkrat skliceval na rezultate glasovanja tako na pogajanjih s predstavniki drugih jugoslovanskih republik, kot v prizadevanjih po mednarodnem priznanju Republike Slovenije kot samostojne države po razglasitvi samostojnosti 25. junija 1991. V tujini plebiscitu niso posvečali veliko pozornosti. Britanska politika, katere pogled na slovenske osamosvojitvene težnje smo obravnavali, je bila z obema plebiscitnima pobudama seznanjena, a podrobnejših informacij o njih ni zabeležila.
Keywords:plebiscit, referendum, samoodločba, odcepitev, slovenski plebiscit 1990, Republika Slovenija, razpad Jugoslavije
Geographic coverage:Slovenija; 1990;
Place of publishing:Maribor
Place of performance:[Maribor
Publisher:J. Osojnik
Year of publishing:2025
Number of pages:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XIV, 548 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-95403 New window
UDC:94(497.4)"1990"(043.3)
COBISS.SI-ID:273929987 New window
Publication date in DKUM:01.04.2026
Views:240
Downloads:69
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
Categories:FF
:
Copy citation
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:Bookmark and Share



Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Licences

License:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/
Description:The most restrictive Creative Commons license. This only allows people to download and share the work for no commercial gain and for no other purposes.
Licensing start date:16.09.2025

Secondary language

Language:English
Title:Plebiscite in the Republic of Slovenia in 1990
Abstract:This doctoral dissertation is therefore the first in-depth scholarly study to analyse this historic event in a comprehensive and multi-layered way. The dissertation links the Slovenian plebiscite with theoretical approaches to the right of self-determination and with the importance of holding a popular vote in implementing it, while also placing the Slovenian case in the historical context of the conduct of such votes. The analysis shows that, according to certain theoretical concepts, the creation of the Republic of Slovenia as an independent state was entirely legitimate, while other concepts cast doubt on this legitimacy. The emergence of the Slovenian state can be understood as a logical stage in the historical evolution of Slovenian sovereignty: the trialist idea within Austria-Hungary was replaced after the First World War by the concept of autonomy within a multiethnic Yugoslav state; after the World War II, inclusion within the Yugoslav framework prevailed, though in the Slovenian diaspora some ideas of full independence existed. This idea gained strong momentum in the late 1980s, both within the diaspora and in the Socialist Republic of Slovenia. From the publication of the 57th issue of Nova revija in 1987 to the autumn of 1990, debate about submitting Slovenia’s constitutional status to a popular vote grew increasingly intense. The first concrete proposal for a plebiscite on independence was introduced in the Slovenian Assembly by the Socialist Party of Slovenia in early October 1990. Although this provoked considerable debate among politicians and the public, it failed. In the first half of November 1990 the socialists’ initiative was replaced by the plebiscite proposal of the ruling DEMOS coalition, which was soon supported by all the parties represented in the assembly as well as by the Presidency of the Republic of Slovenia. In the run-up to the adoption of The Law on the Plebiscite on Sovereignty and Independence of the Republic of Slovenia (Plebiscite Act) on 6 December 1990 in the Slovenian Assembly, Slovenian politics was engaged in intensive discussions about its content and the rules for conducting the vote. Following the passing of the Plebiscite Act, the launched campaign proved successful. The success of the campaign was confirmed by the convincing result in favour of independence, which unequivocally proved that the population of the northernmost Yugoslav republic desired change. The Plebiscite Act, in addition to full Slovenian independence, also allowed for the creation of a confederal association within the territory of Yugoslavia. Such a design of the law could satisfy both those who could not envisage an immediate break between the Republic of Slovenia and the Yugoslav state and those who saw in the law a guarantee that six months after the proclamation of the plebiscite results the Republic of Slovenia would begin its independent existence. We may conclude that the decision to call the plebiscite was motivated by a number of tactical considerations, but it was prepared and carried out in such a way as to ensure the legitimacy of the results. Conditions in the Republic of Slovenia at the end of 1990 were relatively favourable compared with developments at the federal level and in other Yugoslav republics. After the proclamation of the plebiscite results, the Slovenian political leadership repeatedly invoked them both in negotiations with representatives of other Yugoslav republics and in its efforts for international recognition of the Republic of Slovenia as an independent state following the declaration of independence on 25 June 1991. The dissertation finds that abroad, little attention was devoted to the plebiscite. British policy, whose view of Slovenia's independence aspiration was examined, was aware of both plebiscite initiatives but did not record more detailed information about them.
Keywords:plebiscite, referendum, national self-determination, secession, Slovenian plebiscite 1990, Republic of Slovenia, Disintegration of Yugoslavia


Comments

Leave comment

You must log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica