| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Motherhood gap and employer discrimination : a qualitative investigation in the German context
Avtorji:ID Ziegler, Yvonne (Avtor)
ID Graml, Regine (Avtor)
ID Vincenzo, Uli (Avtor)
ID Khachatryan, Kristine (Avtor)
Datoteke:URL https://organizacija.fov.um.si/issues/vol-56-no-4-2023/
 
.pdf RAZ_Ziegler_Yvonne_2023.pdf (940,44 KB)
MD5: E19E0ADCD824F25BB75E9B85F658BA59
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Neznano
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Opis:Background: Motherhood penalty has often been considered the base for the wage gap and the glass ceiling phenomena. It represents a delicate topic in gender equality since its effects tend to persist over medium to long time periods and its validity holds in most countries. The study has been designed to investigate the specific contribution of employer discrimination to the overall motherhood penalty in socioeconomic contexts characterized by the archetype of the “male breadwinner model”, which has been further exacerbated by the recent Covid-19 pandemic. Methods: The employer discrimination phenomenon has often been treated as a black box, since longitudinal data and panel regression modelling were unsuitable to assess the magnitude of the effect of this variable on the overall motherhood penalty. For this study, we addressed this gap by focusing on employer discrimination in the specific context of Germany. The work is based on data generated from a survey conducted among 2,130 working mothers and it is presented as a qualitative content analysis. Results: Our qualitative angle on the employer discrimination phenomenon confirmed previous quantitative investigations. Firstly, the employer attitude toward working mothers conformed to the “second shift” hypothesis, with highly skilled mothers in managerial roles in particular experiencing the largest motherhood gap in our sample. Secondly, we found confirmation for the theory of human capital, with working mothers seeing their career progression come to a halt or temporary slowdown, and pending salary increases not implemented as originally planned. Finally, we found employer discrimination taking various forms, the most frequent being a mismatch between skills level of the working mothers and the suggested new role post parental leave. Conclusion: Our study confirms the previous academic investigations on the topic discussing the antecedents of the motherhood gap, namely the “second shift” hypothesis and the work-effort hypothesis. Ultimately, employers seem to trigger, voluntarily or not, certain career choices for working mothers (e.g., “mother-friendly” arrangements) which cause the motherhood gap to increase, and thus further reinforce the traditional male breadwinner model.
Ključne besede:gender studies, motherhood penalty, employer discrimination, glass ceiling, content analysis
Datum objave:01.01.2023
Leto izida:2023
Št. strani:str. 281-296
Številčenje:Vol. 56, issue 4
PID:20.500.12556/DKUM-95538 Novo okno
UDK:331.582
COBISS.SI-ID:250220035 Novo okno
DOI:10.2478/orga-2023-0019 Novo okno
ISSN pri članku:1318-5454
Datum objave v DKUM:24.09.2025
Število ogledov:169
Število prenosov:7
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Organizacija : revija za management, informatiko in kadre
Skrajšan naslov:Organizacija
Založnik:Moderna organizacija
ISSN:1318-5454
COBISS.SI-ID:610909 Novo okno

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Vrzel v materinstvu in diskriminacija delodajalcev : kvalitativna raziskava v nemškem kontekstu
Opis:Ozadje: Kazen za materinstvo je pogosto šteta za osnovo razliko v plačah pri moških in ženskah in za fenomen steklenega stropa. Predstavlja občutljivo temo pri enakosti spolov, saj njeni učinki ponavadi trajajo v srednjem do dolgem časovnem obdobju in veljajo v večini držav. Študija je bila zasnovana z namenom preučitve prispevka diskriminacije delodajalcev k posledicam materinstva v socialnoekonomskih kontekstih, ki so zaznamovani s stereotipnim modelom »moškega hranilca družine«, ki ga je nedavna pandemija Covid-19 še poslabšala. Metode: Pojav diskriminacije delodajalcev je bil pogosto obravnavan kot črna skrinjica, saj longitudinalni podatki in panelno regresijsko modeliranje niso bili primerni za oceno obsega učinka te spremenljivke na celotno kazen za materinstvo. V tej študiji smo to vrzel odpravili tako, da smo se osredotočili na diskriminacijo delodajalcev v posebnem kontekstu Nemčije. Delo temelji na podatkih, pridobljenih iz ankete, opravljene med 2130 zaposlenimi materami, in je predstavljeno kot kvalitativna vsebinska analiza. Rezultati: Naš kvalitativni pogled na pojav diskriminacije delodajalcev je potrdil prejšnje kvantitativne raziskave. Prvič, odnos delodajalca do zaposlenih mater je bil v skladu s hipotezo o »drugi izmeni«, pri čemer so zlasti visoko usposobljene matere na vodstvenih vlogah imele največjo vrzel v materinstvu v našem vzorcu. Drugič, našli smo potrditev za teorijo človeškega kapitala, saj zaposlene matere vidijo, da se njihovo napredovanje v karieri ustavi ali začasno upočasni, čakajoče povišanje plač pa ni izvedeno, kot je bilo prvotno načrtovano. Nazadnje smo ugotovili, da je diskriminacija delodajalcev v različnih oblikah, najpogostejša pa je neusklajenost med ravnjo spretnosti zaposlenih mater in predlagano novo vlogo po starševskem dopustu. Zaključek: Naša študija potrjuje prejšnje akademske raziskave na temo, ki razpravlja o predhodnikih vrzeli v materinstvu, in sicer o hipotezi »druge izmene« in hipotezi o delovnem naporu. Navsezadnje se zdi, da delodajalci sprožijo, prostovoljno ali ne, določene karierne izbire za zaposlene matere (npr. »materam prijazne« ureditve), ki povzročijo večanje vrzeli v materinstvu in tako dodatno okrepijo tradicionalni moški model preživljanja družine.
Ključne besede:študije spola, kazen za materinstvo, diskriminacija delodajalca, stekleni strop, analiza vsebine


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Organizacija

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici