| Title: | Prostorska analiza javne infrastrukture za polnjenje električnih vozil v izbranih evropskih mestih z uporabo GIS : diplomsko delo |
|---|
| Authors: | ID Ibrahim, Engin (Author)
ID Prah, Klemen (Mentor) More about this mentor... 
ID Fale, Martin (Comentor) |
|---|
| Files: |  UN_Ibrahim_Engin_2025.pdf (2,45 MB)
MD5: C4A8B593E982614356944119F00CB821
|
|---|
| Language: | English |
|---|
| Work type: | Bachelor thesis/paper |
|---|
| Typology: | 2.11 - Undergraduate Thesis |
|---|
| Organization: | FL - Faculty of Logistic
|
|---|
| Abstract: | Diplomsko delo proučuje prostorsko razporeditev in gostoto javne polnilne infrastrukture
za električna vozila v izbranih evropskih mestih, s posebnim poudarkom na prostorski
enakosti. Študija izhaja iz globalnega izziva podnebnih sprememb, ki so posledica emisij
toplogrednih plinov. Evropska unija (ang. European Union; v nadaljevanju: EU) se je
zavezala k ambicioznemu zmanjšanju emisij. Do leta 2050 želi doseči podnebno
nevtralnost, do leta 2030 pa 55 % zmanjšanje emisij v primerjavi z letom 1990. Ker
promet predstavlja približno četrtino vseh emisij toplogrednih plinov v EU, osebni
avtomobili pa več kot 70 % tega deleža, je elektrifikacija mobilnosti ključna za dosego
teh ciljev. Električna vozila so v Evropi doživela hitro rast. Tržni delež je od leta 2016, ko
je znašal le 1 % novih avtomobilov, do leta 2023 presegel 22 %. Toda širitev polnilne
infrastrukture je zaostajala. Do konca leta 2023 je bilo v EU okoli 632.000 javnih polnilnih
mest, medtem ko projekcije kažejo, da jih bo do leta 2030 potrebnih 3.5 milijona. To
pomeni, da bo treba v sedmih letih namestiti skoraj 2.9 milijona dodatnih polnilnic, kar
je približno 410.000 na leto. Poleg tega je razporeditev polnilnic močno neenakomerna
med regijami, državami in mestnimi četrtmi, kar ustvarja pomembne ovire za širšo
uporabo električnih vozil.
Delo se ukvarja s to vrzeljo z oceno prostorske pokritosti javnih polnilnic po
administrativnih enotah v osmih evropskih mestih: Amsterdamu, Bologni, Bruslju,
Eindhovnu, Gentu, Ljubljani, Parizu in na Dunaju. Ta mesta so bila izbrana zaradi
razpoložljivosti zanesljivih odprtih podatkov. Teza dela je, da je polnilna infrastruktura
bolj skoncentrirana na osrednje četrti kot na obrobne. Cilji vključujejo kartiranje in
vizualizacijo razporeditve polnilnic v izbranih mestih z uporabo ArcGIS Pro, analizo
prostorske prisotnosti javnih polnilnih mest po administrativnih enotah z izračunom
gostote na kvadratni kilometer ter prepoznavanje četrti z najvišjo in najnižjo
koncentracijo javnih polnilnih točk.
Za izvedbo pregleda literature so bile uporabljene znanstvene baze podatkov. Izbrane so
bile študije, ki so se osredotočale na polnilno infrastrukturo za električna vozila v urbanih
okoljih, s posebnim poudarkom na tistih, ki uporabljajo geografske informacijske sisteme
(ang. Geographic Information System, v nadaljevanju: GIS). Prostorski podatki so bili
zbrani iz občinskih odprtih podatkovnih portalov, OpenStreetMapa in drugih odprtih
virov. Meje četrti so bile pridobljene kot poligonske plasti, podatki o polnilnicah pa kot
točkovne koordinate. Po uvozu v ArcGIS Pro so bili vsi podatki standardizirani v skupni
koordinatni sistem. Polnilne točke so bile pretvorjene v točkovne podatkovne sloje, četrti
pa v poligonske sloje. Prvi analitični korak je uporabil orodje Summarize Within v
programu ArcGIS Pro za štetje polnilnih točk znotraj posameznih poligonov četrti.
Površina četrti je bila izračunana z uporabo funkcije Calculate Geometry, gostota pa je
bila izražena kot polnilnice na km². Rezultati so bili izvoženi v Excel, kjer so bile izdelane
preglednice za vsako mesto, kar je omogočilo enostavno primerjavo. Za vizualizacijo sta
bili uporabljeni orodji za računanje točkovne gostote (Point Density) in jedrne gostote
(Kernel Density). Point Density je prikazal število polnilnic znotraj določenega iskalnega
radija za vsako celico rastra in s tem omogočil lokalne kazalnike visoke in nizke
koncentracije. Jedrna gostota (Kernel Density) je ustvarila zvezne površine z glajenjem
vpliva posameznih vhodnih točk skozi določene pasovne širine, kar je omogočilo
prepoznavanje gruč in prostorskih gradientov, ki presegajo meje četrti. Simbolika in
postavitve so bile standardizirane za vse zemljevide, kar je omogočilo neposredno
primerjavo med mesti.
Vrednosti gostote, izračunane z orodjem Summarize Within, kažejo na dosledne vzorce v
vseh mestih. V Amsterdamu je imela najvišjo gostoto četrt West s 13,73 to |
|---|
| Keywords: | GIS, ArcGIS Pro, Polnilna postaja za električna vozila, električna vozila, evropska mesta |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Place of performance: | Celje |
|---|
| Publisher: | [E. Ibrahim] |
|---|
| Year of publishing: | 2025 |
|---|
| Number of pages: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (XV, 81 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-95595 |
|---|
| UDC: | 659.2:004.91(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 255779331 |
|---|
| Publication date in DKUM: | 04.11.2025 |
|---|
| Views: | 189 |
|---|
| Downloads: | 14 |
|---|
| Metadata: |    |
|---|
| Categories: | FL
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |
