| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Potencial in izzivi implementacije vodika v slovenski industriji
Avtorji:ID Simonović, Nikola (Avtor)
ID Knez, Matjaž (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf Nikola_Simonovic_diplomsko_delo.pdf (1,01 MB)
MD5: 1B9428E4F557729BC9F9CBA2E8EBAC7A
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FL - Fakulteta za logistiko
Opis:Vodik postaja eden ključnih energentov prihodnosti, saj omogoča razogljičenje industrije, večjo energetsko varnost in krepitev konkurenčnosti gospodarstva. Diplomsko delo obravnava potencial uporabe vodika v slovenski industriji s posebnim poudarkom na logističnih izzivih, ki vključujejo proizvodnjo, skladiščenje, transport in distribucijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so slovenska podjetja pripravljena na prehod v vodikovo gospodarstvo, katere panoge imajo največ možnosti za prilagoditev in kakšno podporo potrebujejo za uspešno implementacijo. V teoretičnem delu so predstavljene lastnosti vodika, načini proizvodnje (sivi, modri in zeleni vodik), logistični vidiki ter evropski in nacionalni strateški okvirji. Empirični del temelji na anketni raziskavi, ki je pokazala, da podjetja prepoznavajo okoljske koristi vodika, a obenem izpostavljajo visoke stroške, pomanjkanje infrastrukture in nejasen regulativni okvir kot ključne ovire. Najbolj pripravljeni na uvajanje se kažejo energetsko intenzivni sektorji, kot sta jeklarstvo in kemijska industrija. Rezultati potrjujejo, da je za uspešno uvedbo vodika nujno sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami in državo. Slovenija ima ob ustrezni podpori Evropske unije (ang. European Union; v nadaljevanju: EU) in razvoju logistične infrastrukture možnost, da postane aktiven del evropskega vodikovega gospodarstva ter s tem doseže pomembne okoljske in gospodarske koristi.
Ključne besede:vodik, logistika, slovenska industrija, zeleni vodik, trajnostna energetika
Kraj izida:Maribor
Založnik:[N. Simonović]
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/DKUM-95597 Novo okno
UDK:658.012.2(=163.6):546.11(043.2)
COBISS.SI-ID:252321283 Novo okno
Datum objave v DKUM:08.10.2025
Število ogledov:137
Število prenosov:23
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FL
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.
Začetek licenciranja:30.09.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Potential and challenges of hydrogen implementation in slovenian industry
Opis:Hydrogen is emerging as one of the key energy carriers of the future, enabling industrial decarbonization, greater energy security, and enhanced economic competitiveness. This thesis examines the potential of hydrogen use in Slovenian industry, with a particular focus on logistical challenges, including production, storage, transport, and distribution. The purpose of the research was to determine the readiness of Slovenian companies for the transition to a hydrogen-based economy, to identify which sectors are most adaptable, and to assess what kind of support is necessary for successful implementation. The theoretical part presents the main characteristics of hydrogen, its production methods (grey, blue, and green hydrogen), logistical aspects, as well as European and national strategic frameworks. The empirical part is based on a survey, which revealed that companies recognize the environmental benefits of hydrogen, but at the same time highlight high costs, insufficient infrastructure, and unclear regulation as major barriers. Energy-intensive sectors, such as steel and chemical industries, appear the most prepared for the adoption of hydrogen technologies. The results confirm that successful implementation requires close cooperation between companies, research institutions, and the state. With adequate European Union (hereafter: EU) support and the development of logistical infrastructure, Slovenia has the potential to become an active part of the European hydrogen economy, thereby achieving significant environmental and economic benefits.
Ključne besede:hydrogen, logistics, Slovenian industry, green hydrogen, sustainable energy


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici