| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Show document Help

Title:Izredna odpoved delodajalca v luči novejše sodne prakse : magistrsko delo
Authors:ID Kotnik, Hana (Author)
ID Senčur Peček, Darja (Mentor) More about this mentor... New window
Files:.pdf MAG_Kotnik_Hana_2025.pdf (1,86 MB)
MD5: D386E89A98F0D23FFF9A77A506716067
 
Language:Slovenian
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:PF - Faculty of Law
Abstract:Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je najstrožja delovnopravna sankcija in skrajni ukrep po katerem lahko delodajalec poseže v primeru najhujših delavčevih kršitev in drugih razlogov, ki utemeljujejo takojšnje prenehanje delovnega razmerja. ZDR-1 predvideva osem razlogov za izredno odpoved delodajalca. Gre za kršitve obveznosti iz delovnega razmerja oziroma situacije, za katere je že sam zakonodajalec predvidel, da upravičujejo podajo sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost izredne odpovedi pa se poleg tega, da je izpolnjen kateri izmed osmih odpovednih razlogov zahteva tudi, da so izpolnjeni ostali pogoji za njeno zakonitost, predvsem, da je delavcu omogočen zagovor, da obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takojšnje prenehanje delovnega razmerja brez odpovednega roka, da je odpoved podana v zakonsko predvidenih rokih in tudi ustrezno obrazložena. Zakonodajalec v zakonu ni predvidel vseh situacij in razlag pravnih vprašanj, ki se ob uporabi instituta izredne odpovedi pojavljajo v praksi. Prav sodna praksa je tista, ki pripomore k razlagi posameznih izrednih odpovednih razlogov ter ostalih pravnih vprašanj povezanih z izredno odpovedjo delodajalca ter prikazuje kako se ti uporabljajo in razlagajo v praksi. Vrhovno sodišče Republike Slovenije in Višje delovno in socialno sodišče tudi v novejših sodnih odločbah obravnavata pravna vprašanja povezana z izredno odpovedjo ter pripomoreta k razlagi pravnih institutov ter pravnih vprašanj povezanih z izredno odpovedjo, s čimer dopolnjujeta obstoječo sodno prakso. V skladu z načelom stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kot najstrožja sankcija pride v poštev zgolj v primeru najhujših kršitev. Ob tem se pojavlja vprašanje, kdaj gre za hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki upravičuje podajo izredne odpovedi brez odpovednega roka in kdaj gre za kršitev, ki upravičuje podajo katere od milejših sankcij na primer redne odpovedi iz krivdnega razloga z odpovednim rokom. Tako v primeru pojma hujše kršitve kot pojma krivdnega razloga gre za pravni standard, ki ga zapolnjuje sodna praksa. Iz novejše sodne prakse ne izhaja točna ločnica v katerih primerih pride v poštev prva in kdaj druga, saj postavlja zgolj nekatere smernice kdaj gre za hujšo kršitev delovnih obveznosti in kdaj ne. Presoja ali gre za hujšo kršitev je namreč v vsakem primeru odvisna od okoliščin konkretnega primera.
Keywords:delovno pravo, delodajalec, delavec, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpovedni razlogi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, krivdni razlog, hujša kršitev
Place of publishing:Maribor
Place of performance:Maribor
Publisher:H. Kotnik
Year of publishing:2025
Number of pages:1 spletni vir (1 datoteka PDF (VI, 143 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-95715 New window
UDC:349.2(043.3)
COBISS.SI-ID:257409027 New window
Publication date in DKUM:17.11.2025
Views:369
Downloads:87
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
Categories:PF
:
Copy citation
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:Bookmark and Share



Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Licences

License:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/
Description:The most restrictive Creative Commons license. This only allows people to download and share the work for no commercial gain and for no other purposes.
Licensing start date:14.10.2025

Secondary language

Language:English
Title:Summary dismissal in the light of recent case law
Abstract:Summary dismissal is the most severe sanction in employment law and a measure of last resort that the employer may take in in response to the most serious breaches by the employee and other reasons that justify the immediate termination of the employment. ZDR-1 provides eight statutory grounds for summary dismissal. These are reffering to the most serious breaches of the employment contract and other specific situations in which the legislator has determined that they warrant the most severe employment law sanction in the form of summary dismissal. For summary dismissal to be legal, not only must one of eight statutory grounds be present, but also other requirements must be met. In particular, there must be circumstances that justify the immediate termination of employment without notice, the dismissal must be issued within prescribed deadlines, it must be properly reasoned and employee must be given the opportunity to explain their behavior. The legislator has not specifically regulated all possible situations, nor has it provided interpretation of some legal issues arising in the context of summary dismissal. In this regard, case law plays a crucial role in interpreting and explaining specific statutory ground for summary dismissal, as well as related legal questions, demonstrating how these provisions are applied and understood in practice. The Supreme Court of the Republic of Slovenia and Higher labour and social court have addressed legal issues related to summary dismissal in their recent decisions, thereby contributing to the interpretation of legal concepts and complementing existing case law. In accordance with the principle of proportionality of sanctions in employment law, summary dismissal as the most severe sanction may only be used in cases of most serious violations. This raises a question of when violation constitutes gross misconduct justifying summary dismissal without notice period, and when a violation amounts merely to misconduct, which would justify ordinary dismissal with notice period. Both concepts - gross misconduct and misconduct – represent legal standards and are explained through case law. Recent case law does not draw a precise distinction between the two. It rather sets some guidelines how to distinguish which violations represent gross misconduct and which do not. The assessment of whether a particular breach constitutes gross misconduct justifying summary dismissal depends on the circumstances of each individual case.
Keywords:employment law, employer, employee, summary dismissal, reasons for dismissal, dismissal, misconduct, gross misconduct


Comments

Leave comment

You must log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica